Opeka

Opeka je kvader oziroma enota zgnetene gline, peska, vode in drugih primesi (apno, cement), žgana ali posušena na zraku in se uporablja za zidane konstrukcije. Lahke opeke so narejene iz ekspandiranega glinenega agregata. Žgane opeke so najštevilčnejših tipov in oblik in številnih vzorcev in so lahko spojene z različnimi vrstami malte, ki omogočajo trajnost strukture. Opeke so proizvedene v številnih vrstah, materialih in velikostih, ki se razlikujejo glede na regijo in časovno obdobje in se proizvajajo v velikih količinah. Dve najbolj osnovni kategorijo sta žgana in nežgana opeka. Žgana opeka sodi med najtrajnejše in najmočnejše gradbene materiale in je bila v uporabi že okoli leta 5000 pred našim štetjem. Na zraku sušena opeka ima še daljšo zgodovino od žgane opeke in se pri njeni sestavi kot mehansko vezivo uporablja dodatna sestavina, kot je na primer slama.

Opeka je razširjena po vsej Evropi in je predvsem zapuščina Rimljanov. Izdelava opeke se je skozi zgodovino izpopolnjevala.

Poleg uporabe pri gradnji kot osnovni konstrukcijski material, se včasih uporablja za tlakovanje ali oblogo fasad. Te so značilne za severnozahodni del Evrope. Iz opeke je zgrajenih nekaj znanih objektov po svetu: Chrysler Building v New Yorku, najvišja z opeko zgrajena stavba na svetu ali Schroder House, pa tudi del kitajskega zidu.