Osman ibn Afan

Osman/Utman ibn Afan
عُثْمَان
Kaligrafski pečat z Osmanovim imenom v Hagiji Sofiji
3. kalif Rašidunskega kalifata
Vladanje6. november 644 – 17. junij 656
PredhodnikOmar ibn al-Hatab
NaslednikAli ibn Abi Talib
Rojstvo574[1] ali 575[2]
Meka
Smrt17. junij 656({{padleft:656|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})[2][3][4]
Medina, Hidžaz, Rašidunski kalifat
Pokop
Džanat al-Baki, Medina
Zakonec
  • Rukaja bint Mohamed
  • Um Kulthum bint Mohamed
  • Fakhita bint Gazvan
  • Asma bint Abi Džahl
  • Um al-Banin Mulajka bint Ujajna
  • Fatima bint al-Valid
  • Bint Halid ibn Asid
  • Um Amr Um Nadžm bint Džundab
  • Ramla bint Šajba
  • Bunana
  • Naila bint al-Furafisa
Potomci
(med drugimi)
  • Amr
  • Aban
  • Said
  • Abd Alah
PlemeKurajš (Banu Umaja)
OčeAfan ibn Abi al-As
MatiArva bint Kurajz
Religijaislam

Osman/Utman ibn Afan (arabsko عُثْمَان بْن عَفَّان, latinizirano: ʿUthmān ibn ʿAffān) je bil tretji kalif, ki je vladal od leta 644 do njegove smrti v atentatu leta 656, * 574 ali 575, † 17. junij 656.

Bil je drugi bratranec, zet in pomemben spremljevalec islamskega preroka Mohameda in imel pomembno vlogo v zgodnji islamski zgodovini. Med svojo vladavino kot kalif je naročil uradno sestavljanje standardizirane različice Korana, ki se uporablja še danes.

Njegov predhodnik, kalif Omar (vl. 634–644) je pred smrtjo imenoval odbor zaupnikov, ki naj bi izbral njegovega naslednika. Za kalifa je bil izvoljen Osman, ki je bil takrat star 68–71 let, in je postal najstarejša oseba na tako visokem položaju. Med njegovim vladanjem se je kalifat leta 650 razširil naprej v Perzijo in leta 651 dosegel provinco Horasan. Osman je uvedel centralizacijo državne uprave, da je postala bolj kohezivna in spodbudila hitro gospodarsko rast.

Zadnja leta njegove vladavine je zaznamovalo nezadovoljstvo, ki se je sčasoma razvilo v oborožen upor. Uporniki so oblegali njegovo rezidenco, ga ujeli in nato ubili. Sunitska muslimanska tradicija ga šteje za tretjega kalifa Rašidunskega kalifata.

  1. Record #119073765 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 Али-заде А. Осман ибн Аффан // Исламский энциклопедический словарьMoskva: Ансар, 2007.
  3. Крымский А. Е. Осман // Энциклопедический словарьSankt Peterburg.: Брокгауз — Ефрон, 1897. — Т. XXII. — С. 285.
  4. Осман // Ньюфаундленд — Отто — 1916. — Т. 29. — С. 783-784.

Osman ibn Afan

Dodaje.pl - Ogłoszenia lokalne