Osman/Utman ibn Afan عُثْمَان | |
---|---|
| |
3. kalif Rašidunskega kalifata | |
Vladanje | 6. november 644 – 17. junij 656 |
Predhodnik | Omar ibn al-Hatab |
Naslednik | Ali ibn Abi Talib |
Rojstvo | 574[1] ali 575[2] Meka |
Smrt | 17. junij 656[2][3][4] Medina, Hidžaz, Rašidunski kalifat |
Pokop | Džanat al-Baki, Medina |
Zakonec |
|
Potomci (med drugimi) |
|
Pleme | Kurajš (Banu Umaja) |
Oče | Afan ibn Abi al-As |
Mati | Arva bint Kurajz |
Religija | islam |
Osman/Utman ibn Afan (arabsko عُثْمَان بْن عَفَّان, latinizirano: ʿUthmān ibn ʿAffān) je bil tretji kalif, ki je vladal od leta 644 do njegove smrti v atentatu leta 656, * 574 ali 575, † 17. junij 656.
Bil je drugi bratranec, zet in pomemben spremljevalec islamskega preroka Mohameda in imel pomembno vlogo v zgodnji islamski zgodovini. Med svojo vladavino kot kalif je naročil uradno sestavljanje standardizirane različice Korana, ki se uporablja še danes.
Njegov predhodnik, kalif Omar (vl. 634–644) je pred smrtjo imenoval odbor zaupnikov, ki naj bi izbral njegovega naslednika. Za kalifa je bil izvoljen Osman, ki je bil takrat star 68–71 let, in je postal najstarejša oseba na tako visokem položaju. Med njegovim vladanjem se je kalifat leta 650 razširil naprej v Perzijo in leta 651 dosegel provinco Horasan. Osman je uvedel centralizacijo državne uprave, da je postala bolj kohezivna in spodbudila hitro gospodarsko rast.
Zadnja leta njegove vladavine je zaznamovalo nezadovoljstvo, ki se je sčasoma razvilo v oborožen upor. Uporniki so oblegali njegovo rezidenco, ga ujeli in nato ubili. Sunitska muslimanska tradicija ga šteje za tretjega kalifa Rašidunskega kalifata.