Parkour

'Parkour (tudi skrajšano PK; ali l'art du déplacement^[1]) je telesna disciplina francoskega izvora, v kateri udeleženci tečejo po namišljeni poti in pri tem čim hitreje in čim bolj učinkovito premagujejo ovire. Simulirajo bežanje pred namišljenim nasprotnikom oziroma nevarnostjo. Pri tem uporabljajo različne spretnosti, kot je skakanje in plezanje ali pa bolj akrobatične gibe. Objekti, ki jih izvajalci premagujejo, so iz vsakdanjega življenja, največkrat iz mesta npr.: ograje, garaže, strehe, ...

Cilj discipline je priti od točke A do točke B čim hitreje, le z uporabo človeškega telesa za premagovanje ovir.

Bolj izkušeni izvajalci parkoura se imenujejo označevalci (francosko traceurs) oz. označevalke (francosko traceuses).

Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: neurejeno in brez notranjih povezav, mestoma slab in okoren prevod članka v EN:WP. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek.

Članek ne navaja nobenega vira. Prosimo, pomagajte ga izboljšati z dodatnimi zanesljivimi viri. Vsa sporna vsebina, ki ni preverljiva, se sme kadar koli odstraniti. (mesec ni naveden) (Spoznajte, kdaj in kako odstraniti to sporočilo)

Parkour je uporabna disciplina, zasnovana na uspehu, hitrosti in energijski uporabnosti človekove okolice, preko uporabe praktičnih tehnik, ki temeljijo na konceptu za samoohranitev in sposobnosti pomagati drugim. To je netekmovalna in nekonkurenčna fizična disciplina francoskega izvora, v kateri udeleženi tečejo po določeni poti in poskušajo premagati ovire na najbolj učinkovit način možno s tem, da uporabljajo samo njihova telesa. Veščine, kot so skakanje, plezanje, preskakovanje ovir, delanje prevalov, guganje in obračanje na drogih, in plezanje prek sten so vključene. Parkour se lahko izvaja kjerkoli, ampak območja s pogostimi ovirami so priporočena, zato se parkour najbolj pogosto izvaja v urbanih in mestnih območjih. Uporabnost in izvajanje obratov in salt ne predstavlja parkourja, a to predstavlja free running, kar je parkour z izvajanjem salt.

Izraz free running se včasih napačno uporablja izmenično z l'art du déplacement, kar je francoski izraz za pakour. Medtem ko l'art du déplacement omogoča udeležencem, da se lahko premikajo hitro in kreativno mimo ovir, je free running konkurenten šport, z urbanim FreeFlowom, ki je zaslužen za to spremembo definicije. Free running vključuje uporabo gimnastičnih potez, kot so zračne rotacije in obrati, ampak ustanovitelj David Belle ne obravnava gimnastičnih potez kot parkour, saj so te poteze samo za bahanje in niso uporabne ali učinkovite, saj ne morejo asistirati nikomur in ne pomagajo udeležencu priti iz kraja v kraj v čimkrajšem času. Čeprav Sébastien Foucan šteje kot soustanovitelj parkourja, so se njegove filozofije kasneje izkazale za drugačne od prvotnega parkourja in tako je nastala nova disciplina Free running. Udeleženec parkourja se imenuje traceur, kar najverjetneje izhaja iz pariškega slengovskega izraza za zasledovanje, ki pomeni pohiteti ali premikati se hitro. V pravilni francoščini je traceur pridevnik, ki se šteje za nekaj, kar pušča sled za seboj. Dve glavni značilnosti pakourja sta učinkovitost in hitrost. Traceurji si najdejo najbolj neposredno pot skozi ovire in premagujejo ovire čim hitreje kar se da, da so kljub hitrosti varni. Razvijanje udeleženčevih prostorskih zavesti se pogosto uporablja za razvojno pomoč na teh področjih. Tako tudi uporabnost vključuje izogibanje poškodb, tako korakoročnih, kot dolgoročnih. Ta ideja, ki vključuje parkour, je neuradni francoski slogan être et Dürer, kar pomeni biti in trajati.

Parkour poudarja učinkovitost in se razlikuje od podobnega treniranja free runninga, kjer je večji poudarek na svobodi gibanja in ustvarjalnosti. Traceurji pravijo, da parkour tudi vpliva na premišljevanje in učinkovitost mislenih procesov, saj krepi samozavest in kritično mišljenjske spretnosti, kar omogoča, da udeleženec lahko premaga vsakdanje fizikalne in mentalne ovire. Raziskava Francoske akademije : Neuropsychiatrie de l'Enfance et de l'Adolescence (živčna psihiatrija otrok in odraslih), kaže, da traceurji iščejo več vznemirjenja in vodstvenih situacij, kot športniki, ki se ukvarnjajo z gimnastiko. Prvi izrazi uporabljeni za opis te vrste treniranja so francoski izrazi l'art du déplacement in le parcours. Izraz parkoour je skoval Hubert Kounde. Izhaja iz francoskega izraza parcours du combattant, klasični poligon z ovirami, ki se uporablja za vojaško usposabljanje, ki ga je predlagal Georges Hebert. Traceur in traceuse je nadomestek za francoski glagol, ki običanjno pomeni slediti, ali risati pot, a se tudi uporablja kot sleng za iti hitro.

V angleškem filmu Jump London, Sebastien Foucan navaja : da je parkour vedno obstajal, free running je bil vedno okoli, ampak star je bila, da tega nihče ni poimenoval, nismo ju dali v škatlo. To je starodavna umetnost. Že neandertalci, so morali za lovljenje in zasledovanje, ali za premikanje po okolju trenirati free running.

1. ↑ Collectif Parkour France DB. »Avertissement mise en garde« (v francoščini). Pridobljeno 27. februarja 2007.