Pergamon τὸ Πέργαμον (starogrško) | |
---|---|
Drugo ime | Pergamum |
Lokacija | Bergama, provinca Izmir, Turčija |
Regija | Eolija |
Koordinati | 39°07′57″N 27°11′03″E / 39.13250°N 27.18417°E |
Tip | naselje |
Površina | 90 ha |
Zgodovina | |
Kulture | grška, rimska |
Povezano z | Epigoni, Sosom Pergamonskim, Elijem Nikonom, Galnom |
Druge informacije | |
Stanje | razvaline |
Lastništvo | javno |
Javni dostop | da |
Uradno ime: Pergamon and its Multi-Layered Cultural Landscape | |
Tip | kulturno |
Kriterij | i, ii, iii, iv, vi |
Razglasitev | 2014 (38th session) |
Evid. št. | 1457 |
Regija | Evropa in Severna Amerika]] |
Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, ἡ Πέργαμος, latinizirano: to Pergamon, hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji. Danes je 26 kilometrov od Egejskega morja na vzpetini na severni strani reke Kaik (danes Bakırçay). Glavno najdišče starodavnega Pergamona je severno in zahodno od sodobnega mesta Bergama v Turčiji.
Grški zgodovinarji so rekonstruirali celotno zgodovino mesta zaradi zmede z daljno Tevtranijo, ki je postala prestolnica pergamonskega kraljestva v helenističnem obdobju pod dinastijo Atalidov 281–133 pr. n. št.
Pergamon je naveden v knjigi Razodetje kot ena od sedmih cerkva v Aziji.