Piramidalni akordi so akordi, katerih zaporedje intervalov je urejeno v različnih proporcih: intervali tovrstnih akordov so lahko urejeni v skupinah glede na konsonančost/disonančnost, glede na sodost/lihost števila poltonov, ki tvorijo interval. Lahko so urejeni po velikosti (od najmanjših intervalov proti največjim ali obratno), lahko pa so zgrajeni s pomočjo zrcaljenja, sestavljeni iz glede na ossimetričnih enakih ali pa komplementarnih intervalov (vsota poltonskih vrednosti intervalov na simetričnih okrog osi je enaka oktavi).
Med piramidalnimi akordi sta najpogosteje obravnavani in v kompozicijah uporabljani dve skupini akordov:
Simetrični akordi. Intervali simetričnih akordov so razporejeni komplementarno glede na os akorda, vsota njihovih poltonskih vrednosti pa je enaka dvanajstim plotonom. Na primer: struktura c-d-fis-e z intervalnim zaporedjem v2-v3-m7 je simetrični akord, ker sta prvi in zadnji interval komplementarna (v2 + m7 = č8). Za izgradnjo simetričnega akorda je sodost ali lihost števila tonov ali intervalov nepomembna. Tudi celotonski akord c-d-e-fis-gis z intervalnim zaporedjem v2-v2-v2-v2 je simetričen akord. Gledano iz intervalnega zornega kota nima osrednjega intervala, ima pa središčni ton (e). Pri strukturi z lihim številom intervalov lahko določimo osrednji interval, ne pa tudi tona. Zato sredino vertikalne strukture pojmujemo kot os, najsi bo intervalna ali tonska: strukture z lihim številom tonov imajo tonsko os, strukture s sodim številom pa intervalno os. Med najpopularnejše zrcalne akorde spadata Materin in Prababičin akord.
Zrcalni akordi. Intervali zrcalnih akordov so po svojem poltonskem obsegu urejeni v parih glede na os akorda. Podobno kot pri simetričnih akordih lihost ali sodost števila tonov v akordu določa intervalno oziroma tonsko os. Tudi akord z lihim številom intervalov je lahko zrcalen; v tem primeru morajo biti intervali nanizani zrcalno okrog osrednjega intervala.