Pliberk Bleiburg | ||
---|---|---|
Mestna občina | ||
![]() Glavni trg | ||
| ||
46°35′24″N 14°47′56″E / 46.59000°N 14.79889°E | ||
Država | ![]() | |
Dežela | Koroška | |
Politični okraj | Velikovec | |
Upravljanje | ||
• Župan | Stefan Visotschnig (SPÖ) | |
Površina | ||
• Skupno | 69,77 km2 | |
Nadm. višina | 479 m | |
Prebivalstvo (2024-01-01)[2] | ||
• Skupno | 3.989 | |
• Gostota | 57 preb./km2 | |
Časovni pasovi | UTC+1 (CET/CEST) | |
UTC+2 (CET/CEST) | ||
Poštna številka | 9150 | |
Omrežna skupina | 04235 | |
Avtomobilska oznaka | VK | |
Št. občine | 20801 | |
Spletna stran | www.bleiburg.at |
Pliberk (nemško Bleiburg) je mesto z okoli 1.200 prebivalci na avstrijskem Koroškem blizu meje s Slovenijo in sedež istoimenske občine z dobrimi 4000 prebivalci. Je pomembno politično in gospodarsko središče celotne regije vzhodne Podjune, ki je tradicionalno povezana tudi z Mežiško dolino.
Pliberk je bil prvič omenjen pod imenom Liupicdorf pred letom 1006.
Od leta 1393 se prireja 1. septembra na dan sv. Egidija t. i. Pliberški Jormak, ki je največja prireditev te vrste na jugovzhodnem Koroškem.
Po prvi svetovni vojni je bil v plebiscitni coni A Koroške in zato ostal v republiki Avstriji.
Pliberk je pomembno kulturno središče na Koroškem živečih Slovencev.
Organizirano kulturno življenje Slovencev sega nazaj v leto 1888. Takrat je bilo ustanovljena podružnica družbe sv. Cirila in Metoda s sedežem v Šmihelu pri Pliberku, ki je bilo aktivno do leta 1910.[3][4] Takrat je deloval tudi Narodni dom na glavnem trgu kot kulturno in politično središče Slovencev mesta in okolice. Deluje tudi Hranilnica in posojilnica, ki je prav tam imela svoj sedež.[5]
Posebnega pomena je slovensko prosvetno društvo Edinost Pliberk, ki je bilo ustanovljeno 20. maja 1909 pod imenom "Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Pliberku". Le-to je razvilo izredno intenzivno in bogato kulturno delovanje. V okviru društva je tudi delovala Milka Hartman, znamenita psenica, ki je prirejala posebne tečaja za ženske, znamenite kuharske tečaje, ki so pa bili veliko več kot samo kuhanje.[6]
Po tragičnih dogodkih za časa nacizma, ko je bilo vsakršno slovensko udejstvovanje na najhuše načine zasledovano in so številni kulturniki bili deportirani v taborišča v prisiljeno delo ali so bili ubiti in ko so bila slovenska kulturna društva oropana ali njihove knjižnice uničene, je Foltej Hartman po vojni po vojni začel s kulturnim delovanjem.
Danes ima slovensko kulturno društvo leta 1999 na novo postavljeno - in sedaj že drugo - kulturno središče v mestu, znameniti Kulturni dom Pliberk. V njem se so oder, športna dvorana, bogata knjižnica ter kavarna / okrepčevalnica DOM.[7][8]
Blizu Pliberka je prišlo do t. i. Pliberške tragedije 15. maja 1945.
{{navedi časopis}}
: Sklic journal potrebuje|journal=
(pomoč)
{{navedi časopis}}
: Sklic journal potrebuje|journal=
(pomoč)
{{navedi časopis}}
: Sklic journal potrebuje|journal=
(pomoč)