Polarni sij

Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči. Po navadi je zelene ali rdeče barve. Ta naravni pojav je aurora borealis ali severni sij verjetno poimenoval francoski astronom Pierre Gassendi leta 1621 po rimski boginji jutranje zarje Avrori. Že veliko pred njim sta ga opisala Aristotel in Plinij Starejši. Polarni sij je opisan v različnih mitih skandinavskih narodov in Eskimov, kjer ima nadnaraven pomen. Na južni polobli je opazen enak pojav, britanski raziskovalec James Cook ga je opazoval na južnem Indijskem oceanu in ga leta 1773 imenoval aurora australis.

Polarni sij je najpogosteje viden v dveh ovalnih pasovih okoli zemeljskih magnetnih polov, ki je običajno 3° do 6° širok v zemljepisni širini in med 10° in 20° od geomagnetnih polov v vseh lokalnih časih (ali dolžinah). Geomagnetna nevihta povzroči, da se avroralni ovali (severni in južni) razširijo, zaradi česar se polarni sij spusti na nižje zemljepisne širine. Pojavlja se na višini okrog 100 km (termosfera). Na območjih pod ovalnim pasom je možno videti polarni sij skoraj vsako jasno noč. Na srednjih širinah je polarni sij zelo redko viden, največkrat kot šibko žarjenje na obzorju v smeri proti poloma. Ob redkih priložnostih, po zelo močnih izbruhih na Soncu, se oval polarnega sija spusti proti jugu (ali severu na južni polobli) in takrat je viden višje na nebu tudi na srednjih zemljepisnih širinah. Najlepše viden jeseni, pa tudi spomladi.