Potres

Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč. Močnejši potres lahko povzroči rušenje zgradb in neposredno tudi smrt ljudi, zato potres po navadi pojmujemo kot naravno katastrofo. Nastane lahko iz več razlogov. Močnejši potresi so večinoma tektonskega izvora in nastajajo kot posledica nenadnih lomov v zemeljski skorji, ki jih povzroča premikanje litosferskih plošč. Drugi pogostejši naravni vzroki potresov so vulkanska dejavnost in plazovi. Umetni potres povzroči podtalna jedrska eksplozija.

Potres označimo z njegovo magnitudo. Z empiričnimi formulami lahko iz magnitude ocenimo sproščeno količino energije pri potresu. Učinke potresa na okolje in ljudi opišemo z Evropsko makroseizmično lestvico (12 stopenj, meri učinke - na stavbah, v naravi, ...). Magnitude in intenzitete ne gre zamenjevati, saj prva pove velikost potresa in se izračuna iz zapisa potresnih valov na potresnih opazovalnicah, druga pa nam pove, kakšno škodo so naredili potresni valovi na površju, in je lahko subjektivna...

Točko v zemeljski skorji, kjer se lom začne, imenujemo žarišče potresa ali hipocenter. Epicenter je točka na zemeljski površini vertikalno nad hipocentrom . Žarišče potresov tektonskega izvora je po navadi v zgornjih plasteh zemeljske skorje ( približno do globine 15 km), v nekaterih posebnih primerih pa lahko doseže globino največ do približno 700 km.

S potresi se ukvarja seizmologija. Naravnih potresov v nasprotju z ognjeniškimi izbruhi ni mogoče napovedati.