Programski jezik C sharp

C#

Paradigma	objektno orientirana, strukturirana, imperativna, na podlagi dogodkov, generična, deklarativna, komponentno orientirana, asinhrona, funkcijska, generična, refleksivna, sočasna
Začetna izdaja	2001
Oblikoval	Microsoft, Anders Hejlsberg[d] in Mads Torgersen[d]
Razvijalec	Microsoft
Stabilna izdaja	13[1][2]
Tipizacija	statična, dinamična, močna, varna, nominativna, delno sklepalna
Večje implementacije	Visual C#, ogrodje .NET, Mono, .NET Core, UWP
Dialekti	Cω, Spec#, Polyphonic C#, Enhanced C#
Vplivi	C, C++, Java, Delphi, Objektni Pascal, Cω (LINQ), Eiffel, F# (async), Haskell, Icon, J#, J++, ML, Modula-3, Rust, VB
Vplival na	Boo, Cobra, D, F#, Go, Groovy, JavaScript, Julia, Nim, Ruby, Swift, Kotlin, TypeScript
Običajna končnica datoteke	cs in csx
Spletna stran	csharp.net
Družina	C
C Sharp Programming na Wikibooks

C#^[a] je večparadigmatski programski jezik za splošno uporabo, ki obsega močno tipizacijo ter imperativno, deklarativno, funkcijsko, generično, komponentno orientirano in objektno orientirano programiranje z zmožnostjo refleksije. Upravljanje s pomnilnikom temelji na čistilniku spomina.^[3][4][5]

C# se pri skladnji zgleduje po številnih drugih programskih jezikih, najbolj izrazito po C/C++ in javi. Jezik je bil skrbno načrtovan z namenom biti čim bolj preprosti in moderni ter uporabiti najboljše značilnosti drugih jezikov in popraviti pomanjkljivosti, ki so se pokazale v njih. Pomemben primer so generični tipi, katerih specifikacija je v C# bolj dodelana kot v javi, kar omogoča bolje optimizirano strojno kodo, večjo varnost pri definiciji tipov (lažje odkrivanje nekonsistentnosti v času prevajanja) ter striktno upoštevanje kovariančnosti in kontravariančnosti.^[6][7]

C# je programski jezik, ki cilja na izvajalsko okolje CLI in s tem ogrodje .NET ter njegove različice kot je Mono. Zaradi tega se programi v C# izvajajo v posebnem izvajalskem okolju in se programska koda v tem jeziku šteje za upravljano kodo. Dele programov napisane v C# je zato enostavno povezovati z deli, ki so napisani v kateremkoli drugem programskem jeziku skladnem s CLI, z obstojem prenosljivih implementacij CLI (npr. Mono ali .NET Core) pa imajo programi napisani v C# tudi zelo dobro prenosljivost med različnimi platformami. Zaradi točne specifikacije programskega jezika in vmesnega jezika CIL, se lahko program napisan v C# neposredno prevede in izvede na drugih okoljih, ne da bi bilo treba za prenosljivost program spreminjati. C# je tudi prva izbira za razvijanje iger v igralnem pogonu Unity. Zaradi omenjenih značilnosti, jasne in dodelane skladnje, velike izraznosti (možnost uporabe različnih paradigem) je C# eden najbolj priljubljenih programskih jezikov.^[8][9]

1. ↑ https://devblogs.microsoft.com/dotnet/announcing-dotnet-9/
2. ↑ https://learn.microsoft.com/en-gb/dotnet/csharp/whats-new/csharp-13
3. ↑ Rasheed (2006).
4. ↑ Uranič (2015).
5. ↑ Lokar; Uranič (2009).
6. ↑ »C#: Yesterday, Today, and Tomorrow: An Interview with Anders Hejlsberg]« (v angleščini).
7. ↑ »Generics in C#, Java, and C++« (v angleščini).
8. ↑ O'Reilly (2006).
9. ↑ »State of the Computer Book Market 2008, part 4 — The Languages« (v angleščini).

Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=lower-alpha> oznake ali predloge {{efn}} na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=lower-alpha}}  ali predloge {{notelist}} (glej stran pomoči).