Protislóvje[1] (s tujko kontradíkcija[2][3]:607 in tudi antinomíja,[4][5]:55 starinsko protiréčje[6]) je v klasični logiki pojav ali stanje sestavljeno iz logične nezdružljivosti med dvema ali več trditvami (propozicijami). Pojavi se kadar dve trditvi vzeti skupaj vodita do dveh zaključkov (implikacij), ki tvorita logični, po navadi nasprotni inverziji drugega z drugim. Aristotelov zakon o neprotislovju ilustrira splošno težnjo v uporabni logiki in pravi, da je »nemogoče reči o nečem, da je in da ni v enakem oziru in v enakem času.«
Razširjeno gledano zunaj klasične logike se lahko govori o protislovjih med akcijami, kadar se predpostavi, da si njihovi vzroki med seboj nasprotujejo.