Proton (raketa)

Proton (rusko Прото́н) (uradna oznaka: UR-500) je težka ruska raketa nosilka (RN) za enkratno uporabo, ki se uporablja za komercialne in vladne izstrelitve. Prvič je poletela leta 1965 in je še vedno v uporabi. Je ena izmed najuspešnejših raket s skoraj 400 izstrelitvami. Rakete izdeluje ustanova Hruničev v Moskvi. Nato se jih transportira do kozmodroma Bajkonur. Na istrelitveno ploščad se jih prevaža v vodoravni legi in se jih potem dvigne v navpično lego.^[1][2].

Raketa naj bi bila v uporabi do leta 2030,^[3] Angara, ki je trenutno v razvoju naj bi jo nadomestila, mogoče že prej. Proton uporablja toksična hipergolična goriva didušikov tetroksid in hidrazin, podobno kot Ariane 4, Dolgi pohod 2 in 4 ter Titan II III in IV. Je pa prednost teh goriv, da lahko raketa čaka na iztrelišču več dni v pripravljenosti. Kriogenična goriva sicer potrebujeo dotankanje če so več časa na ploščadi, ker se del goriva upari. Večina ameriških raket, Angara in Sojuz uporabljajo kerozin in tekoči kisik, Delta 4 Heavy pa namesto kerozina vodik. Je pa v Ameriki tudi razširjena uporaba "boosterjev" s trdim gorivom.

Ime Proton je dobila po satelitih Proton, ki so bili njeni prvi tovori. Na zahodu je med Hladno vojno imela oznako D-1 ali SL-12/SL-13. Proton je sicer bil razvit kot super balistična raketa (ICBM) z 100 Megatonsko jedrsko konico. Raketa je plod dela Vladimirja Čelomeja, Sergej Koroljev je sprva raketi nasprotoval zaradi uporabe toksičnih goriv

Kapaciteta tovora v nizkozemeljsko orbito je po navadi 20,7 ton. V geostacionarno transferno orbito pa okrog 6 ton. Komercialna lete trži (ILS) - International Launch Services.

1. ↑ »Proton Mission Planner's Guide«. International Launch Services.
2. ↑ »Proton Verticalization, Pad 39, Baikonur«. flickr. 5. september 2005.
3. ↑ »Russian rocket development in the 2010s«. Anatoly Zak.