Radon | ||||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Izgovarjava | IPA: [rádon] | |||||||||||||||||||||||||||
Videz | brezbarvni plin | |||||||||||||||||||||||||||
Masno število | [222] | |||||||||||||||||||||||||||
Radon v periodnem sistemu | ||||||||||||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||||||||||||
Vrstno število (Z) | 86 | |||||||||||||||||||||||||||
Skupina | skupina 18 (žlahtni plini) | |||||||||||||||||||||||||||
Perioda | perioda 6 | |||||||||||||||||||||||||||
Blok | blok p | |||||||||||||||||||||||||||
Razporeditev elektronov | [Xe] 4f14 5d10 6s2 6p6 | |||||||||||||||||||||||||||
Razporeditev elektronov po lupini | 2, 8, 18, 32, 18, 8 | |||||||||||||||||||||||||||
Fizikalne lastnosti | ||||||||||||||||||||||||||||
Faza snovi pri STP | plin | |||||||||||||||||||||||||||
Tališče | −71 °C | |||||||||||||||||||||||||||
Vrelišče | −61,7 °C | |||||||||||||||||||||||||||
Gostota (pri STP) | 9,73 g/L | |||||||||||||||||||||||||||
v tekočem stanju (pri TV) | 4,4 g/cm3 | |||||||||||||||||||||||||||
Kritična točka | 104 °C, 6,28 MPa[1] | |||||||||||||||||||||||||||
Talilna toplota | 3,247 kJ/mol | |||||||||||||||||||||||||||
Izparilna toplota | 18,10 kJ/mol | |||||||||||||||||||||||||||
Toplotna kapaciteta | 5R/2 = 20,786 J/(mol·K) | |||||||||||||||||||||||||||
Parni tlak
| ||||||||||||||||||||||||||||
Lastnosti atoma | ||||||||||||||||||||||||||||
Oksidacijska stanja | 0, +2, +6 | |||||||||||||||||||||||||||
Elektronegativnost | Paulingova lestvica: 2,2 | |||||||||||||||||||||||||||
Ionizacijske energije |
| |||||||||||||||||||||||||||
Kovalentni polmer | 150 pm | |||||||||||||||||||||||||||
Van der Waalsov polmer | 220 pm | |||||||||||||||||||||||||||
Spektralne črte radon | ||||||||||||||||||||||||||||
Druge lastnosti | ||||||||||||||||||||||||||||
Pojavljanje v naravi | iz razpada | |||||||||||||||||||||||||||
Kristalna struktura | ploskovno centrirana kocka (pck) | |||||||||||||||||||||||||||
Toplotna prevodnost | 3,61×10−3 W/(m⋅K) | |||||||||||||||||||||||||||
Magnetna ureditev | nemagnetik | |||||||||||||||||||||||||||
Številka CAS | 10043-92-2 | |||||||||||||||||||||||||||
Zgodovina | ||||||||||||||||||||||||||||
Odkritje | Ernest Rutherford in Robert B. Owens (1899) | |||||||||||||||||||||||||||
Prva izolacija | William Ramsay in Robert Whytlaw-Gray (1910) | |||||||||||||||||||||||||||
Najpomembnejši izotopi radon | ||||||||||||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||||||||||||
Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86. Ta radioaktivni žlahtni plin nastane z razpadom radija; radon je eden najtežjih plinov in škodljiv zdravju. Najbolj stabilni izotop, Rn-222, ima razpolovno dobo 3,8 dni in se ga uporablja v radioterapiji. Povzroča pljučnega raka.
Čeprav je bil radon odkrit že v začetku dvajsetega stoletja, so prve povezave med njegovimi potomci in pljučnim rakom nastale šele v šestdesetih letih. Zgodba o kancerogenosti tega plina sega že v 16. stoletje, ko so v Nemčiji in na Češkem številni rudarji umirali za tako imenovano »Schneberg krankheit«. Visoka umrljivost rudarjev zaradi pljučnih bolezni se je nadaljevala tudi v 19. stoletju. Še v času druge svetovne vojne so v prid večjim dobičkom pri proizvodnji opreme za vojaške namene pospeševali delo v rudnikih urana in popolnoma zanemarili kakršnokoli zaščito pred radioaktivnostjo.
Šele leta 1956 so se na Švedskem začele sistematične raziskave na tem področju.
V prvem obdobju so avtorji v glavnem poročali o koncentraciji radona in njegovih razpadnih produktov v zraku delovnega in bivalnega okolja. Sledilo je obdobje iskanja in pojasnjevanja vzrokov povišanih koncentracij. Slovenija je geološko heterogena dežela in zato zanimiva za meritve koncentracije radona. Prvič so se s tem problemom soočili leta 1969 v zvezi z rudnikom urana v Žirovskem vrhu. Kasneje so ugotovili povišane koncentracije tudi v rudniku živega srebra v Idriji, rudniku svinca in cinka v Mežici, medtem ko so bile vrednosti v premogovnikih nižje zaradi učinkovitega prezračevanja. Meritve so prešle v podzemne jame, pri čemer so v nekaterih delih namerili do 20 kBqm-3. V Postojnski jami je koncentracija radona v območju od 2 do 4 kBqm-3, kar je za obiskovalca prispevek k letni dozi okrog 2 %, zaposleni pa morajo biti pod stalnim radiološkim nadzorom. Poleg meritev, ki potekajo v slovenskih zdraviliščih, so se leta 1986 pričele meritve radona v bivalnem okolju, pri čemer so se osredotočili predvsem na slovenske šole, vrtce in okrog 900 naključno izbranih stanovanj.
V Sloveniji do zdaj nimamo uradno določenih omejitev glede koncentracije radona v bivalnem in delovnem okolju, zato načeloma sledimo priporočilo ICRP (International Commission on Radiological Protection), ki dovoljuje koncentracijo radona v zraku bivalnega okolja od 200 do 600 Bqm-3 in od 500 do 1500 Bqm-3 v delovnem okolju. V Sloveniji zaradi radona umre vsako leto približno 120 ljudi.[2]