Radon

Radon, ₈₆Rn

Radon
Izgovarjava	IPA: [rádon]
Videz	brezbarvni plin
Masno število	[222]
Radon v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Xe ↑ Rn ↓ Og astat ← radon → francij
Vrstno število (Z)	86
Skupina	skupina 18 (žlahtni plini)
Perioda	perioda 6
Blok	blok p
Razporeditev elektronov	[Xe] 4f14 5d10 6s2 6p6
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 32, 18, 8
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	plin
Tališče	−71 °C
Vrelišče	−61,7 °C
Gostota (pri STP)	9,73 g/L
v tekočem stanju (pri TV)	4,4 g/cm3
Kritična točka	104 °C, 6,28 MPa[1]
Talilna toplota	3,247 kJ/mol
Izparilna toplota	18,10 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	5R/2 = 20,786 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) −163 −152 −139 −121 −97 −62
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	0, +2, +6
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 2,2
Ionizacijske energije	1.: 1037 kJ/mol
Kovalentni polmer	150 pm
Van der Waalsov polmer	220 pm
Spektralne črte radon
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	iz razpada
Kristalna struktura	​ploskovno centrirana kocka (pck)
Toplotna prevodnost	3,61×10−3  W/(m⋅K)
Magnetna ureditev	nemagnetik
Številka CAS	10043-92-2
Zgodovina
Odkritje	Ernest Rutherford in Robert B. Owens (1899)
Prva izolacija	William Ramsay in Robert Whytlaw-Gray (1910)
Najpomembnejši izotopi radon
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 210Rn sint. 2,4 h α 206Po 211Rn sint. 14,6 h ε 211At α 207Po 222Rn sled 3,8235 d α 218Po 224Rn sint. 1,8 h β− 224Fr
Kategorija: Radon prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86. Ta radioaktivni žlahtni plin nastane z razpadom radija; radon je eden najtežjih plinov in škodljiv zdravju. Najbolj stabilni izotop, Rn-222, ima razpolovno dobo 3,8 dni in se ga uporablja v radioterapiji. Povzroča pljučnega raka.

Čeprav je bil radon odkrit že v začetku dvajsetega stoletja, so prve povezave med njegovimi potomci in pljučnim rakom nastale šele v šestdesetih letih. Zgodba o kancerogenosti tega plina sega že v 16. stoletje, ko so v Nemčiji in na Češkem številni rudarji umirali za tako imenovano »Schneberg krankheit«. Visoka umrljivost rudarjev zaradi pljučnih bolezni se je nadaljevala tudi v 19. stoletju. Še v času druge svetovne vojne so v prid večjim dobičkom pri proizvodnji opreme za vojaške namene pospeševali delo v rudnikih urana in popolnoma zanemarili kakršnokoli zaščito pred radioaktivnostjo.

Šele leta 1956 so se na Švedskem začele sistematične raziskave na tem področju.

V prvem obdobju so avtorji v glavnem poročali o koncentraciji radona in njegovih razpadnih produktov v zraku delovnega in bivalnega okolja. Sledilo je obdobje iskanja in pojasnjevanja vzrokov povišanih koncentracij. Slovenija je geološko heterogena dežela in zato zanimiva za meritve koncentracije radona. Prvič so se s tem problemom soočili leta 1969 v zvezi z rudnikom urana v Žirovskem vrhu. Kasneje so ugotovili povišane koncentracije tudi v rudniku živega srebra v Idriji, rudniku svinca in cinka v Mežici, medtem ko so bile vrednosti v premogovnikih nižje zaradi učinkovitega prezračevanja. Meritve so prešle v podzemne jame, pri čemer so v nekaterih delih namerili do 20 kBqm-3. V Postojnski jami je koncentracija radona v območju od 2 do 4 kBqm-3, kar je za obiskovalca prispevek k letni dozi okrog 2 %, zaposleni pa morajo biti pod stalnim radiološkim nadzorom. Poleg meritev, ki potekajo v slovenskih zdraviliščih, so se leta 1986 pričele meritve radona v bivalnem okolju, pri čemer so se osredotočili predvsem na slovenske šole, vrtce in okrog 900 naključno izbranih stanovanj.

V Sloveniji do zdaj nimamo uradno določenih omejitev glede koncentracije radona v bivalnem in delovnem okolju, zato načeloma sledimo priporočilo ICRP (International Commission on Radiological Protection), ki dovoljuje koncentracijo radona v zraku bivalnega okolja od 200 do 600 Bqm-3 in od 500 do 1500 Bqm-3 v delovnem okolju. V Sloveniji zaradi radona umre vsako leto približno 120 ljudi.^[2]

1. ↑ Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. 4.122. ISBN 1439855110.
2. ↑ »Žlahtni plin v Sloveniji vsako leto kriv za 120 smrti«. www.24ur.com. Pridobljeno 2. novembra 2021.