Rainer Weiss | |
---|---|
Rojstvo | 29. september 1932[1][2][…] (92 let) Berlin |
Bivališče | ZDA |
Narodnost | ameriška |
Področja | fizika laserska fizika eksperimentalna gravitacija meritve prasevanja |
Ustanove | Tehnološki inštitut Massachusettsa |
Izobrazba | Tehnološki inštitut Massachusettsa diploma 1955 magisterij doktorat 1962 |
Disertacija | Stark Effect and Hyperfine Structure of Hydrogen Fluoride (1962) |
Mentor doktorske disertacije | Jerrold Reinach Zacharias |
Doktorski študenti | Shaoul Ezekiel (1968) Dirk J. Muehlner David Kingston Owens Patricia M. Downey Daniel Dewey Jeffrey Livas Nelson Lloyd Christensen (1990) Peter Kurt Fritschel (1992) Michelle Sharon Eisgruber Stephens (1992) Joseph Michael Kovalik (1994) Joseph Anthony Giaime (1995) Partha Saha (1997) Nergis Mavalvala (1997) Brett Bochner (1998) Brian Thomas Lantz (1999) Julien Sylvestre (2002) Ryan Christopher Lawrence (2003) Rana X. Adhikari (2004) |
Drugi znani študenti | Bruce Allen |
Poznan po | pionirsko delo o interferometričnem opazovanju gravitacijskega valovanja |
Vplivi | Robert Henry Dicke |
Pomembne nagrade | Einsteinova nagrada (2007) posebna prebojna nagrada za osnovno fiziko (2016) Gruberjeva nagrada za kozmologijo (2016) Shawova nagrada (2016) Kavlijeva nagrada (2016) Harveyeva nagrada (2016) nagrada astrurijske princese (2017) Nobelova nagrada za fiziko (2017) |
Rainer »Rai« Weiss [ráiner rái váis], ameriški fizik in nobelovec, * 29. september 1932, Berlin.
Weiss je znan po svojih prispevkih h gravitacijski fiziki in astrofiziki. Je zaslužni profesor fizike na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa (MIT) in pridruženi profesor na Državni univerzi Louisiane (LSU). Najbolj je znan po izumu laserske interferometrične metode, ki sestavlja osnovo gravitacijskega observatorija LIGO. Bil je predsednik Znanstvene delovne skupine satelita COBE.[4][5][6]
Leta 2017 je skupaj s Thorneom in Barishem prejel Nobelovo nagrado za fiziko »za ključne prispevke k detektorju LIGO in opazovanju gravitacijskega valovanja«.[7][8][9][10]