Back وقود الصواريخ Arabic Reaktiv yanacaqlar AZ Ракетнае паліва BE Ракетнае паліва BE-X-OLD Пропелант Bulgarian রকেট প্রোপেল্যান্ট Bengali/Bangla Propergol Catalan Raketové palivo Czech Ракета хуткăçĕ CV Raketentreibstoff German
Raketno gorivo - (ang. propelant) je snov, ki je shranjena (po navadi v tanku) in se jo uporablja v obliki visokohitrostnega izpuha za potisk raket. Največkrat se s pojmom raketno gorivo označuje skupaj gorivo in oksidator.
Gorivo za rakete je lahko trdno, tekoče ali plinasto. Nekatera plinasta goriva, kot npr. vodik in kisik, ki so pri sobni temperaturi plini, se po navadi stisne in ohladi na kriogenično temperaturo, pri kateri postanejo tekoča in se zato smatrajo kot tekoča goriva. Obstaja tudi "gel" gorivo, ki se pri shranjevanju obnaša kot trdno, pri delovanju pa kot tekoče in je zato lažje za rokovanje.
Enokomponentna goriva so iz ene snovi in po navadi vsebujejo katalizator. Pri dvokomponentnih gorivih, ki so najbolj pogosta, je ena komponenta gorivo, druga pa oksidator. Obstajajo tudi trikomponentne rakete, kjer je tretja komponenta lahko gorivo ali oksidator.
Treba je razlikovati med pojmoma "gorivo" - vir energije in "propelant" (tudi reakcijska masa) - snov ki ustavarja potisk. Pri večini kemičnih raket je gorivo in oksidator vir energije, obe snovi sta tudi propelanta. Lahko pa je propelant samo reakcijska masa, npr. inertni ksenon pri ionskem potisniku, vir energije pa je elektrika.
Obstajajo pa tudi inertna goriva, ki ne kemično reagirajo ampak delujejo samo kot potisni medij - reakcijska masa. Če jih segrejemo z visokoenergetskim izmenjevalnikom dosežemo visokohitrostne izpuhe, ki ustvarajo potisk. Pri nekaterih motorjih lahko uporabimo elektriko (oziroma druge električne efekte) za pospeševanje reakcijske mase. Pri tem sistemu ne uporabimo zgorevalne komore, ker ne pride do zgorevanja goriva in oksidatorja.
Vse rakete, ki so jih izstrelili v vesolje so delovale na podlagi kemične reakcije. Trenutno samo kemične rakete razvijajo dovolj potiska za doseg orbite. Ionski potisnik ima precej večji specifični impulz kot kemične rakete, vendar razvija zelo majhen potisk (primerljiv teži lista A4 papirja). Zato je primeren za delovanje v vesolju, kjer ni potrebno hitro pospeševanje kot npr. izstrelitev iz Zemlje. Izpuh iz ionskih potisnikov ima hitrost 15-50 kilometrov na sekundo (specifični impulz 1 500–5 100 s), kar je štirikrat več kot najbolj zmogljivi motorji na vodik in kisik. Izkoristek ionskih potisnikov je 60-80%. Zato je količina porabljenega goriva (reakcijske mase) precej manjša kot pri kemičnih raketah.