Ravena Ravenna | |
---|---|
Comune di Ravenna | |
Ravena | |
Koordinati: 44°25′N 12°12′E / 44.417°N 12.200°E | |
Država | Italija |
Dežela | Emilija - Romanja |
Pokrajina | Ravena (RA) |
Ustanovitev | 89 pr. n. št. (kot federalno mesto Rimske republike) |
Frazioni | (frazioni)
|
Površina | |
• Skupno | 653,82 km2 |
Nadm. višina | 4 m |
Prebivalstvo (28. februar 2022) | |
• Skupno | 155.968 |
• Gostota | 240 preb./km2 |
Demonim | Ravenčani it. ravennati |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletni | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 48121 - 48125 |
Klicna koda | 0544 |
Zavetnik | sveti Apolinarij |
Dan | 23. julij |
Spletna stran | Uradno spletno mesto |
Unescova svetovna dediščina | |
Uradno ime | Zgodnjekrščanski spomeniki v Raveni |
Kriterij | Kulturni: i, ii, iii, iv |
Referenca | 788 |
Vpis | 1996 (20. zasedanje) |
Ravena (italijansko Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče. Nekoč je bila pristaniško mesto, sedaj je okoli 10 km oddaljena od morja.
To je bilo glavno mesto Zahodnega rimskega cesarstva od leta 402 do razpada cesarstva leta 476. Nato je služilo kot prestolnica Ostrogotskega kraljestva, dokler ga leta 540 ni ponovno osvojilo Bizantinsko cesarstvo. Nato je mesto predstavljalo središče bizantinskega eksarhata Ravena, dokler zadnjega eksarha niso usmrtili Langobardi leta 751. Čeprav je mesto v notranjosti, je Ravena povezana z Jadranskim morjem s Candiano kanalom. Znana je po dobro ohranjeni poznorimski in bizantinski arhitekturi, z osmimi stavbami, ki so na Unescovem seznamu svetovne dediščine "Zgodnjekrščanski spomeniki Ravene".[1]