Back Riyadh ACE Рияд ADY Riaad AF Riad ALS ሪያድ AM Riad AN Rigadh ANG الرياض Arabic الرياض ARZ ৰিয়াধ AS
Ar Riad الرياض | ||
|---|---|---|
  .jpg)   V smeri urinega kazalca:pogled na okrožje Al Olaya; Trg Deera; trdnjava Masmak; zgodovinsko središče kralja Abdulaziza; in finančno okrožje kralja Abdullaha | ||
| ||
  Ar Riad lega mesta v Kraljevini Saudovi Arabiji | ||
| Koordinati: 24°38′N 46°43′E / 24.633°N 46.717°E | ||
| Država |  Saudova Arabija | |
| Provinca | Ar Rijad | |
| Upravljanje | ||
| • Princ guverner Rijada | Faisal bin Bandar Al Saud | |
| Površina | ||
| • Skupno | 1.973 km2 | |
| Nadm. višina | 612 m | |
| Prebivalstvo (2022) | ||
| • Skupno | 7.009.100 | |
| • Gostota | 3.600 preb./km2 | |
| Časovni pas | UTC+3 (AST) | |
| Poštna številka | (5 števk) | |
| Omrežna skupina | +966-11 | |
| Spletna stran | Občina Rijad | |
Rijad (/rɨˈjɑːd/; arabsko الرياض ar-Rijāḍ, dobesedno 'Vrtovi'), prej znan kot Hadžr al-Jamama,[1] je glavno mesto Saudove Arabije in s približno 5,2 milijona prebivalci (po popisu leta 2010[2]) največje mesto v državi,[3]. V širšem metropolitanskem območju živi že 7 milijonov ljudi, kar je četrtina vseh Saudijcev. Je tudi glavno mesto province Ar Rijad, ene od 13 v administrativni delitvi države in guvernata Rijad.[4]
Je največje mesto na Arabskem polotoku in leži v središču puščave Nefud, na vzhodnem delu regije Nadžd. Mesto leži v povprečju na 600 metrih nadmorske višine in vsako leto sprejme okoli 5 milijonov turistov, zaradi česar je 49. najbolj obiskano mesto na svetu in 6. na Bližnjem vzhodu. Rijad je imel leta 2022 7,0 milijona prebivalcev, zaradi česar je najbolj naseljeno mesto v Saudovi Arabiji, 3. najbolj naseljeno mesto na Bližnjem vzhodu in 38. najbolj naseljeno mesto v Aziji.[5]
Prvo omembo mesta z imenom Rijad je leta 1590 zapisal zgodnji arabski kronist.[6] Leta 1737 se je Deham Ibn Davas, ki je bil iz sosednje Manfuhe, naselil in prevzel nadzor nad mestom. Deham je zgradil obzidje okoli mesta in najbolj znan vir imena Rijad je iz tega obdobja, za katerega se domneva, da se nanaša na prejšnja mesta oaze, ki so bila pred obzidjem, ki ga je zgradil Ibn Davas.[7] Leta 1744 je Muhamed ibn Abdul al-Vahab sklenil zavezništvo z emirjem Dirije, Muhammad bin Saud Al Muqrinom, in zavzeli so Rijad od Dehama. Vendar pa je njihova država, zdaj znana kot prva saudska država, propadla leta 1818. Turki ibn Abdulah je ustanovil drugo saudsko državo v začetku 19. stoletja in leta 1825 Rijad razglasil za prestolnico. Vendar je njegovo vladavino nad mestom motilo skupno osmansko-rašidsko zavezništvo. Končno je v zgodnjem 20. stoletju 'Abdulaziz ibn Saud, na zahodu znan preprosto kot Ibn Saud, leta 1902 ponovno pridobil svoje prednikovo kraljestvo Nadžd in utrdil svojo vladavino do leta 1926 s končno saudsko osvojitvijo Hedžasa, [10] ki ga je septembra 1932 poimenoval kraljestvo Saudova Arabija z Rijadom kot glavnim mestom.[8]
Rijad je politično in upravno središče Saudove Arabije. Posvetovalna skupščina (znana tudi kot Šura), svet ministrov, kralj in Vrhovni sodni svet so v mestu. Poleg teh štirih organov, ki tvorijo jedro pravnega sistema države, so v Rijadu tudi sedeži drugih večjih in manjših vladnih organov.[9] Mesto gosti 114 tujih veleposlaništev, od katerih se večina nahaja v diplomatski četrti v zahodnem delu mesta.
Rijad ima tudi velik gospodarski pomen, saj gosti sedeže številnih bank in velikih podjetij, kot so Saudska nacionalna banka (SNB), Al-Rajhi Bank, SABIC, Almarai, STC in Samba Financial Group. Avtocesta 65, lokalno poznana kot cesta kralja Fahda, poteka skozi nekatera od teh pomembnih središč v mestu, vključno s finančnim okrožjem kralja Abdulaha, enim največjih finančnih okrožij na svetu, centrom Faisalija in Kraljevim centrom. Rijad je eno najhitreje rastočih mest na svetu po številu prebivalcev in je dom številnih izseljencev. Rijad je bil razglašen za globalno mesto.[10]
Mesto je razdeljeno na 15 občinskih okrožij, ki jih nadzira občina Rijad (arabsko أمانة الرياض, latinizirano: Amanat 'ar-Riyāḍ, dob. 'Protectorate of Riyadh') na čelu z županom; in Kraljeva komisija za Rijad, ki ji predseduje guverner province Faisal bin Bandar Al Saud. Od julija 2020 je župan Faisal bin Abdulaziz bin Mohammed bin Ayyaf Al-Mukrin.[11]
- ↑ »al-hakawati - Riyadh«. al-hakawati.net. Pridobljeno 16. aprila 2023.
- ↑ »Riyadh most populous Saudi city, Makkah most populous province«. Arab News. 25. februar 2012. Pridobljeno 6. februarja 2016.
- ↑ Gardham, Richard (28. december 2022). »The largest cities in Saudi Arabia (and their investment strengths)«. Investment Monitor (v ameriški angleščini). Pridobljeno 16. aprila 2023.
- ↑ Cybriwsky, Roman A. (2013). »Riyadh«. Capital Cities around the World. ABC-CLIO. str. 258–259. ISBN 9781610692489.
- ↑ »هيئة تطوير مدينة الرياض توافق على طلبات مطورين لإنشاء 4 مشاريع سياحية وترفيهية« (v arabščini). 4. april 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. aprila 2019. Pridobljeno 24. maja 2019.
- ↑ Cybriwsky 2013, str. 258. sfn napaka: multiple targets (2×): CITEREFCybriwsky2013 (pomoč)
- ↑ Al-Oteibi 1993, str. 163.
- ↑ Facey 1992, str. 271.
- ↑ Moon, Carol. »LibGuides: A Guide to Saudi Arabia Politics: 1.Government of Saudi Arabia«. slulibrary.saintleo.edu (v angleščini). Pridobljeno 25. julija 2020.
- ↑ »The World According to GaWC 2016«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. maja 2017. Pridobljeno 14. junija 2023.
- ↑ »Prince Faisal bin Abdulaziz appointed as Riyadh mayor by royal decree«. Arab News (v angleščini). 26. november 2019. Pridobljeno 25. julija 2020.