Back رودولف كاراكيولا Arabic رودولف كاراتشيولا ARZ Рудольф Карачыёла BE Рудолф Карачиола Bulgarian Rudolf Caracciola Czech Rudolf Caracciola German Rudolf Caracciola English Rudolf Caracciola Spanish Rudolf Caracciola Finnish Rudolf Caracciola French
| Rudolf Caracciola | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 30. januar 1901[1][2][…] Remagen[d], Kraljevina Prusija[d], Nemško cesarstvo |
| Smrt | 28. september 1959[1][2][…] (58 let) Kassel[4] |
| Narodnost |  Nemec |
| Dirke za Veliko nagrado[5] | |
| Leta aktivnosti | 1926 - 1939 |
| Dirke | 84 |
| Moštva | Daimler-Benz AG, Alfa Corse, Daimler-Motoren-Gesellschaft, Scuderia CC |
| Zmage | 27 |
| Stopničke | 49 |
| Pole pozicije | 7 |
| Najhitrejši krogi | 17 |
| Prva dirka | Velika nagrada Nemčije 1926 |
| Prva zmaga | Velika nagrada Nemčije 1926 |
| Zadnja zmaga | Velika nagrada Nemčije 1939 |
| Zadnja dirka | Velika nagrada Švice 1939 |
| Mednarodni hram slavnih, 1998 | |
Otto Wilhelm Rudolf Caracciola (splošno znan kot Rudolf Caracciola (Napaka {{IPA}}: neprepoznana oznaka jezika: ʁuːdɔɫf kaʁaːtʃiːɔlɑ))[6], nemški dirkač, * 30. januar 1901, Remagen, Nemčija, † 28. september 1959, Kassel, Nemčija.
Caracciola je bil nemški avtomobilistični dirkač. Trikrat je osvojil naslov evropskega avtomobilističnega prvaka, predvojne različice sedanjega Svetovnega prvenstva Formule 1, s čimer je rekorder po številu naslovov. Prav tako trikrat je osvojil naslov evropskega prvaka v gorskih dirkah, dvakrat s športnim dirkalnikom in enkrat z dirkalnikom tipa Grand Prix. Caracciola je tekmoval za moštvo Mercedes-Benza v času prvotne dominacije Srebrnih puščic, ki so dobile ime po srebrni barvi dirkalnikov, za moštvo je sodeloval tudi pri postavljanju kopenskih hitrostnih rekordov. V Nemčiji je dobil vzdevek Caratsch[7], znan pa je bil tudi kot Regenmeister (Kralj dežja), zaradi sposobnosti dirkanja po mokri stezi.
Caracciola se je začel z dirkanjem ukvarjati kot pripravnik v aachenski avtomobilski tovarni Fafnir v začetku dvajsetih let, najprej z motocikli, nato še z avtomobili. Za Mercedes-Benz je osvojil prva naslova evropskega prvaka v gorskih dirkah v letih 1930 in 1931, nato je prestopil v Alfo Romeo, kjer je leta 1932 osvojil še svoj tretji naslov. Za sezono 1933 je skupaj s prijateljem in dirkačem Louisom Chironom ustanovil privatno moštvo Scuderia C/C, toda na prostem treningu pred prvo dirko sezone za Veliko nagrado Monaka je v nesreči utrpel večkratni zlom stegnenice na desni nogi. Poškodba mu je preprečevala sodelovanje na dirkah več kot leto dni, za vedno pa je imel desno nogo pet centimetrov krajšo od leve. Za sezono 1934 se je vrnil s ponovno ustanovljenim moštvom Mercedes-Benz, s katerim je osvojil tri naslove evropskega avtomobilističnega prvaka, v sezonah 1935, 1937 in 1938. Kot večina nemških dirkačev v tridesetih letih, je bil član paravojaške nacistične organizacije NSSK, nikoli pa ni bil član nacistične stranke. Po koncu Druge svetovne vojne se je vrnil na dirke, toda poškodoval se je ob trčenju na kvalifikacijah za dirko Indianapolis 500 1946. Drugi poskus vrnitve pa je ponovno preprečila nesreča, tokrat na dirki športnih dirkalnikov v Švici.
Po dirkaški upokojitvi je Caracciola deloval kot prodajalec Mercedes-Benza za vojake organizacije NATO nastanjene v Evropi. Umrl je leta 1959 v nemškem mestu Kassel zaradi odpovedi ledvic. Pokopan je v Švici, kjer je živel od začetka tridesetih let. Velja za enega najboljših dirkačev obdobja pred Drugo svetovno vojno, znan je bil kot perfekcionist, ki je blestel v vseh pogojih. Njegovih šest zmag na dirki za Veliko nagrado Nemčije še vedno ostaja rekordni dosežek.
- ↑ 1,0 1,1 Encyclopædia Britannica
- ↑ 2,0 2,1 filmportal.de — 2005.
- ↑ 3,0 3,1 Brockhaus Enzyklopädie
- ↑ Record #11866705X // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ Statistika kariere (dirke, zmage, najboljši štartni položaji, najhitrejši krogi, podrobnejši rezultati, podrobnejša statistika) na Racing Database (angleško)
- ↑ Bolsinger and Becker (2002), str. 63
- ↑ Reuss (2006), str. 20