Samuel Komitopuli | |
---|---|
Bolgarski car | |
Vladanje | 997 – 6. oktober 1014 |
Predhodnik | Roman |
Naslednik | Gavril Radomir |
Rojstvo | 958 |
Smrt | 6. oktober 1014 Prespa[d][1] |
Pokop | Otok sv. Ahila, Malo Prespansko jezero |
Zakonci | Agata Bolgarska |
Potomci | Gavril Radomir Miroslava |
dinastija | dinastija Komitopuli |
Oče | Nikolaj |
Mati | Ripsimija Armenska |
Samuel ali Samuil (bolgarsko Самуил [Samuil]) je bil car (cesar) Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 997 do 6. oktobra 1014,[2] * ni znano, † 6. oktober 1014, Prespa, Prvo bolgarsko cesarstvo, sedaj zahodna Severna Makedonija.[3]
Od leta 977 to 997 je bil general ter sovladar in poveljnik armade Romana I. Bolgarskega, drugega preživelega sina cesarja Petra I. Bolgarskega. O tem, kako je postal car, obstaja več teorij. Po eni od njih je prišel na prestol po Romanovi smrti v bizantinskem ujetništvu leta 997. Nekateri zgodovinarji se s to trditvijo ne strinjajo, ker so Bizantinci Romana kastrirali in zato ni mogel dobiti bolgarske krone. Samuel se je z vso močjo boril za ohranitev bolgarske neodvisnosti od Bizantinskega cesarstva, zato je za njegovo vladavino značilno stalno vojskovanje proti Bizantincem in njihovemu enako častihlepnemu cesarju Baziliju II..
Samuel je v prvih letih večkrat močno porazil Bizantince in vodil več pohodov na njihovo ozemlje.[4] V poznem 10. stoletju je bolgarska vojska premagala kneževino Dukljo[5] in večkrat napadla Hrvaško in Ogrsko, po letu 1001 pa je bila prisiljena predvsem na obrambo cesarstva pred mnogo močnejšo bizantinsko armado. Samuel je umrl 6. oktobra 1014 zaradi srčnega napada, dva meseca po katastrofalnem bolgarskem porazu v bitki na Belasici. V naslednjih štirih letih je Bazilij II. popolnoma podjarmil Bolgarijo in končal pet desetletij trajajoče konflikte med cesarstvoma.[6]
Samuel je veljal vrhunskega in nepremagljivega generala, s čimer so se strinjali tudi Bizantinci.[7][8] Bolgarija je pod njegovo vladavino osvojila večino Balkana in prodrla vse do južne Grčije. Samuel je prestolnico cesarstva preselil iz Skopja preselila v Ohrid,[4][9] ki je bil od vladavine Borisa I. Bolgarskega kulturno in vojaško središče jugozahodne Bolgarije. V Ohrid je preselil tudi sedež Bolgarskega patriarhata. Bolgarsko cesarstvo se zato včasih imenuje tudi Zahodno bolgarsko kraljestvo ali Zahodno bolgarsko cesarstvo.[10][11]
Samuel med Bolgari še vedno velja za herojskega vladarja, čeprav je ravno med njegovo vladavino njihovo cesarstvo propadlo.[12][13]