Svinec

Svinec, ₈₂Pb

Svinec
Izgovarjava	IPA: [svínec]
Videz	kovinsko siv
Standardna atomska teža Ar, std(Pb)	207,2(1)[1]
Svinec v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Sn ↑ Pb ↓ Fl talij ← svinec → bizmut
Vrstno število (Z)	82
Skupina	skupina 14 (ogljikova skupina)
Perioda	perioda 6
Blok	blok p
Razporeditev elektronov	[Xe] 4f14 5d10 6s2 6p2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 32, 18, 4
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	327,46 °C
Vrelišče	1749 °C
Gostota (blizu s.t.)	11,34 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	10,66 g/cm3
Talilna toplota	4,77 kJ/mol
Izparilna toplota	179,5 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	26,650 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 705 815 956 1.139 1.390 1.754
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−4, −2, −1, +1, +2, +3, +4 (amfoterni oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,87 (+2)
Ionizacijske energije	1.: 715,6 kJ/mol 2.: 1450,5 kJ/mol 3.: 3081,5 kJ/mol
Atomski polmer	empirično: 175 pm
Kovalentni polmer	146±5 pm
Van der Waalsov polmer	202 pm
Spektralne črte svinca
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​ploskovno centrirana kocka (pck)
Hitrost zvoka tanka palica	1190 m/s (pri r.t.) (razbeljen)
Temperaturni raztezek	28,9 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	35,3 W/(m⋅K)
Električna upornost	208 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	diamagneten
Magnetna susceptibilnost	−23,0×10−6 cm3/mol (pri 298 K)[2]
Youngov modul	16 GPa
Strižni modul	5,6 GPa
Stisljivostni modul	46 GPa
Poissonovo razmerje	0,44
Mohsova trdota	1,5
Trdota po Brinellu	38–50 MPa
Številka CAS	7439-92-1
Zgodovina
Odkritje	Bližnji vzhod (7000 pr. n. št.)
Simbol	"Pb": iz lat. plumbum
Najpomembnejši izotopi svinca
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 204Pb 1,4% stabilen 206Pb 24,1% stabilen 207Pb 22,1% stabilen 208Pb 52,4% stabilen
vsebnost izotopov je zelo odvisna od vzorca
Kategorija: Svinec prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82. Spada med težke kovine. Je mehka, strupena in kovna šibka kovina z relativno nizkim tališčem, na svežem prerezu modrikasto bele barve, ki na zraku hitro potemni v bolj znano temno sivo barvo. Svinec je zadnji stabilni element v periodnem sistemu elementov. Njegovi trije izotopi so končni produkt verige jedrskih razpadov težjih elementov.

Je relativno nereaktivna šibka kovina. Njegove šibke kovinske lastnosti dokazuje njegova amfoternost: element in njegovi oksidi reagirajo s kislinami in bazami in težijo k tvorbi kovalentnih vezi. V spojinah je najpogosteje v oksidacijskem stanju +2 in ne +4, ki je običajno za lažje elemente iz ogljikove skupine. Izjeme so običajno omejene na svinčeve organske spojine. Podobno kot lažji elementi iz ogljikove skupine tudi svinec polimerizira sam s seboj in tvori verige in poliedrske strukture.

Svinec se zlahka pridobiva iz njegovih rud in je bil v zahodni Aziji znan že v prazgodovini. Glavna svinčeva ruda je galenit, ki ima pogosto primesi srebra. K rudarjenju in rabi svinca v Rimskem cesarstvu je veliko pripomoglo ravno zanimanje za srebro. Zanimanje za svinec je po padcu Rimskega cesarstva zamrlo in se vrnilo na primerljivo raven šele med industrijsko revolucijo. Leta 2014 je bila svetovna proizvodnja svinca okoli 10 milijonov ton, od tega več kot polovica iz reciklaže. Zaradi visoke gostote, nizkega tališča, duktilnosti in relativne odpornosti na oksidacijo je svinec zelo uporaben. Zaradi omenjenih lastnosti, relativne pogostosti v naravi in nizke cene se na široko uporablja v gradbeništvu in proizvodnji cevi, baterij, krogel in šiber, uteži, spajk, posode, zlitin, belih pigmentov, osvinčenega bencina in zaščit pred sevanjem.

V poznem 19. stoletju so prepoznali njegovo toksičnost in ga začeli postopoma opuščati. V nekaj državah so kljub temu še vedno v prodaji proizvodi, ki vsebujejo svinec, vključno z nekaterimi zaščitnimi premazi, kroglami in šibrami. Svinec je nevrotoksin, ki se kopiči v mehkih tkivih in kosteh, poškoduje živčni sistem, moti delovanje bioloških encimov in povzroča nevrološke motnje, kot so možganske poškodbe in vedenjske težave.

V Sloveniji je več stoletij nepretrgoma deloval rudnik svinca Mežica, ki je na vrhuncu prispeval 1 % svetovne proizvodnje. Pridobivanje rude je zaradi izčrpanih zalog od leta 1993 ustavljeno, rudnik pa sedaj služi v turistične namene.^[3]

1. ↑ Meija et al. 2016. sfn error: no target: CITEREFMeijaCoplenBerglundBrand2016 (pomoč)
2. ↑ Weast, Astle & Beyer 1983, str. E110.
3. ↑ »O Mežici«. Občina Mežica. Pridobljeno 19. decembra 2020.