Telur

Telur, ₅₂Te

Telur
Izgovarjava	IPA: [tɛˈluːɾ]
Videz	srebrnkast bleščeče siv (kristaliničen), rjavo-črn prah(amorfen)
Standardna atomska teža Ar, std(Te)	127,60(3)[1]
Telur v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Se ↑ Te ↓ Po antimon ← telur → jod
Vrstno število (Z)	52
Skupina	skupina 16 (halkogeni)
Perioda	perioda 5
Blok	blok p
Razporeditev elektronov	[Kr] 4d10 5s2 5p4
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 18, 6
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	449,51 °C
Vrelišče	988 °C
Gostota (blizu s.t.)	6,24 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	5,70 g/cm3
Talilna toplota	17,49 kJ/mol
Izparilna toplota	114,1 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	25,73 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 502 615 769 993
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	−2, −1, +1, +2, +3, +4, +5, +6 (rahlo kisel oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 2,1
Ionizacijske energije	1.: 869,3 kJ/mol 2.: 1790 kJ/mol 3.: 2698 kJ/mol
Atomski polmer	empirično: 140 pm
Kovalentni polmer	138±4 pm
Van der Waalsov polmer	206 pm
Spektralne črte telurja
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​trigonalna[2]
Hitrost zvoka tanka palica	2610 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	18 µm/(m⋅K)[3] (at r.t.)
Toplotna prevodnost	1,97–3,38 W/(m⋅K)
Magnetna ureditev	diamagnetik[4]
Magnetna susceptibilnost	−39,5·10−6 cm3/mol (298 K)[5]
Youngov modul	43 GPa
Strižni modul	16 GPa
Stisljivostni modul	65 GPa
Mohsova trdota	2,25
Trdota po Brinellu	180–270 MPa
Številka CAS	13494-80-9
Zgodovina
Poimenovanje	stara rimljanska boginja zemljeTellus
Odkritje	Franz-Joseph Müller von Reichenstein (1782)
Prva izolacija	Martin Heinrich Klaproth
Najpomembnejši izotopi telurja
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 120Te 0,09% stabilen 121Te sint. 16,78 d ε 121Sb 122Te 2,55% stabilen 123Te 0,89%[6] stabilen 124Te 4,74% stabilen 125Te 7,07% stabilen 126Te 18,84% stabilen 127Te sint. 9,35 h β− 127I 128Te 31,74% 2,2×1024 y β−β− 128Xe 129Te sint. 69,6 min β− 129I 130Te 34,08% 7,9×1020 y β−β− 130Xe
Kategorija: Telur prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Telúr je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Te in atomsko število 52. Ta svetleči srebrnkasto-bel metaloid, ki je videti kot kositer, je kemijsko soroden selenu in žveplu. Uporablja se predvsem v zlitinah in kot polprevodnik.

1. ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
2. ↑ Adenis, C.; Langer, V.; Lindqvist, O. (15. junij 1989). »Reinvestigation of the structure of tellurium«. Acta Crystallographica Section C Crystal Structure Communications. 45 (6): 941–942. doi:10.1107/S0108270188014453.
3. ↑ Cverna, Fran (2002). »Ch. 2 Thermal Expansion«. ASM Ready Reference: Thermal properties of metals (PDF). ASM International. ISBN 978-0-87170-768-0.
4. ↑ Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
5. ↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
6. ↑ Alessandrello, A.; Arnaboldi, C.; Brofferio, C.; Capelli, S.; Cremonesi, O.; Fiorini, E.; Nucciotti, A.; Pavan, M.; Pessina, G.; Pirro, S.; Previtali, E.; Sisti, M.; Vanzini, M.; Zanotti, L.; Giuliani, A.; Pedretti, M.; Bucci, C.; Pobes, C. (2003). »New limits on naturally occurring electron capture of 123Te«. Physical Review C. 67: 014323. arXiv:hep-ex/0211015. Bibcode:2003PhRvC..67a4323A. doi:10.1103/PhysRevC.67.014323.