Univerzalni zabojnik

Univerzalni oz. standardni ali intermodalni zabojnik, tudi zabojnik ISO, je velik standardiziran zabojnik, namenjen skladiščenju blaga v kombiniranem (intermodalnem) transportu – torej transportu, ki vključuje pretovarjanje med različnimi prevoznimi sredstvi cestnega, železniškega in ladijskega prevoza. Zaradi standardizacije je povečana učinkovitost, saj omogoča uporabo iste infrastrukture za rokovanje z raznolikim blagom.

Obstaja več standardov univerzalnih zabojnikov, velika večina svetovnega kontejnerskega prometa pa se izvaja s t. i. splošnimi zabojniki za suhi tovor, ki imajo obliko trpežnih jeklenih zabojev standardnih dimenzij približno 6,1 m (20,0 ft) ali 12,2 m (40 ft) v dolžino.^[1][2] Leta 2012 je bilo po ocenah na svetu v uporabi 20,5 milijona univerzalnih kontejnerjev,^[3] ki so predstavljali levji delež globalnega kontejneriziranega prevoza blaga. So osnova za enoto TEU, s katero označujemo tovorno zmogljivost, predvsem pri namenskih kontejnerskih ladjah.

Pomembna lastnost univerzalnih zabojnikov je zmožnost zlaganja in pritrjevanja z nastavki na vseh vogalih.

1. ↑ Rodrigue, Jean-Paul. »World Container Production, 2007«. The Geography of Transport Systems. Hofstra University. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. junija 2013. Pridobljeno 19. julija 2015.
2. ↑ »Global Container Fleet«. www.worldshipping.org. World Shipping Council. 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. maja 2015. Pridobljeno 19. julija 2015.
3. ↑ »World Container Fleet Overview«. csiu.co. CSI Container Services International. Januar 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. julija 2015. Pridobljeno 18. julija 2015.