Upor (elektrotehnika)

Upòr (s tujko rezístor) je eden najpomembnejših in najbolj uporabljenih (tako rekoč nepogrešljivih) elektrotehničnih in elektronskih elementov, čigar glavna veličina je upornost (v fiziki električni upor) oz. njena obratna vrednost - prevodnost. Primarna naloga upora v elektronskih vezjih je omejitev toka. Idealen upor ima, kar v praksi sicer ne drži povsem, konstantno (neodvisno od zunanjih dejavnikov) upornost ${\displaystyle R}$, za katero velja Ohmov zakon:

${\displaystyle U(t)=R\cdot I(t),}$

kjer ${\displaystyle U(t)}$ pomeni trenutni padec napetosti na uporu, ${\displaystyle I(t)}$ pa trenutni električni tok skozenj. Zaradi tega je upor podobno kot kondenzator in idealna dušilka linearen element.

Če enačbo obrnemo:

${\displaystyle I(t)={\frac {U(t)}{R}},}$

iz enačbe je razvidno, da je električni tok ${\displaystyle I(t)}$obratno sorazmeren z upornostjo ${\displaystyle R}$ kar pomeni, da z večanjem upornosti ${\displaystyle R}$ električni tok ${\displaystyle I(t)}$manjša in z manjšanjem upornosti ${\displaystyle R}$električni tok ${\displaystyle I(t)}$narašča.