Upravljanje pravic digitalnih vsebin (znano tudi pod angleškim izrazom Digital rights management s kratico DRM) je skupek tehnik za nadzor dostopa, namenjen omejevanju uporabe lastniške strojne opreme ali avtorsko zaščitenih del, ki se distribuirajo digitalno.[1] Tehnologija je oblikovana tako, da poskuša skladno s politiko izdajatelja nadzorovati uporabo, spreminjanje in distribucijo avtorsko zaščitenih del (kot sta programska oprema in multimedijska vsebina), kot tudi sistemov v napravah za uveljavljanje nadzora.[2] Izdajatelji, ki uporabljajo model omejene distribucije v zaprtih sistemih, se zanašajo na DRM za ohranjanje nadzora nad svojo intelektualno lastnino. Nasprotje je model množičnejše distribucije prek odprtih omrežij z manjšo stopnjo ali celo odsotnostjo nadzora, ki se mu nekateri lastniki avtorskih pravic zavestno odpovedo.[3]