Back Uranus AF Uranus (Planet) ALS ኡራኑስ AM Urano (planeta) AN Uranus ANG युरेनस ANP أورانوس Arabic ؤرانوس ARY اورانوس ARZ ইউৰেনাচ AS
| |
| Slika, posneta s širokokotnim objektivom z Voyagerja 2, 10. januar 1986 | |
|---|---|
| Odkritje | |
| Odkritelj | William Herschel |
| Datum odkritja | 13. marec 1781 |
| Značilnosti tira | |
| Srednja razdalja od Sonca |
19,191 263 93 a. e. |
| Srednja polos tira | 2.870.972.220 km |
| Izsrednost tira | 0,047 167 71 |
| Obhodni čas | 84l 27d 3,84h (84,07 let) |
| Siderska perioda | 30.706,568d |
| Sinodska perioda | 369,65d |
| Povprečna tirna hitrost | 6,795 km/s |
| Največja tirna hitrost | 7,128 km/s |
| Najmanjša tirna hitrost | 6,485 km/s |
| Naklon tira | 0° 46' 11",496 (6,48° na Sončev ekvator) |
| Heliocentrična longituda dvižnega vozla |
74,229 88° |
| Argument prisončja | 96,734 36° |
| Število satelitov | 27 |
| Kot vzvratnega gibanja | 4° |
| Čas vzvratnega gibanja | 151d |
| Najmanjša razdalja od Zemlje |
2586 · 106 km |
| Največja razdalja od Zemlje |
3153 · 106 km |
| Fizikalne značilnosti | |
| Ekvatorski premer | 51.118 km |
| Površina | 8,084 · 109 km² |
| Masa | 8,6832 · 1025 kg |
| Srednja gostota | 1,318 g/cm³ |
| Površinska gostota (Zemlja = 1) |
0,82 |
| Ekvatorska težnost | 8,69 m/s2 ali 0,886 g |
| Ekvatorska vrtilna doba | |
| Vrtilna doba | 0d 17h 14m |
| Nagib vrtilne osi | 97,77° |
| Povprečna dnevna kotna hitrost |
0,012° |
| Ekvatorska vrtilna hitrost | 9315,08 km/h |
| Sploščenost na tečajih | 0,0229 |
| Rektascenzija severnega tečaja |
17h 9m 15s |
| Deklinacija | -15,175° |
| Albedo | 0,51 |
| Ubežna hitrost | 21,29 km/s |
| Navidezna velikost Sonca s planeta |
1,684' |
| Navidezni sij | +5,7m |
| Povprečna temperatura vrhov oblakov |
55 K |
| Temperatura površine - najnižja - srednja - najvišja |
59 K 68 K _ K |
| Značilnosti atmosfere | |
| atmosferski tlak | 120 kPa |
| vodik | 83 % |
| helij | 15 % |
| metan | 1,99 % |
| amonijak | 0,01 % |
| etan | 0,00025 % |
| acetilen | 0,00001 % |
| ogljikov monoksid vodikov sulfid |
sledi |
.svg){kind=small}
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju. Je ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov)[1], tretji največji po premeru in četrti največji po masi. Imenuje se po grškem bogu neba in praočetu drugih bogov Uranu (starogrško Οὐρανός: Oúranós). Njegov znak je 
ali 
. Prvi znak izhaja iz imena Uranovega odkritelja, Williama Herschla. Drugi znak je sestavljen iz znaka za Sonce in puščice Marsa, ker je bil Uran v grški mitologiji poosebljenje nebes, kjer prevladujeta svetloba Sonca in moč Marsa.
Nasino vesoljsko plovilo Voyager 2 je edino, ki je obiskalo planet, v prihodnosti pa novi poleti niso načrtovani. Plovilo so izstrelili leta 1977, Uranu pa se je najbolj približalo 24. januarja 1986, nato pa je nadaljevalo svojo pot proti Neptunu.
Uran je prvi planet, odkrit v sodobnem času. Herschel ga je uradno odkril 13. marca 1781, do takrat pa so bili iz antike znani samo klasični planeti od Merkurja do Saturna. Odkritje Urana je prvič v sodobni človeški zgodovini razširilo meje Osončja. Prav tako je bil to prvi planet, odkrit z uporabo tehnologije (z daljnogledom), čeprav je kot klasični planeti viden s prostim očesom.
Notranja sestava Urana je podobna Neptunovi, oba pa se po kemični sestavi razlikujeta od drugih dveh plinastih orjakov, Jupitra in Saturna. Zaradi tega ju astronomi razvrščajo v drugo kategorijo »ledenih orjakov«. Uranova atmosfera, čeprav v osnovni sestavi vsebnosti vodika in helija podobna Jupitrovi in Saturnovi, vsebuje več »ledov« kot je vodni led, amonijak in metan, ter sledi ogljikovodikov.[2] Njegova atmosfera je v Osončju nahladnejša z najnižjo temperaturo 49 K (–224 °C). Zgradba oblakov je kompleksna in plastna. V najnižjih oblakih se verjetno nahaja voda, v najvišjih pa metan.[2] Notranjost Urana v glavnem sestavljajo ledovi in skale.[3]