Valuta

Valúta je izraz za enoto plačilnega prometa. Valuta je lahko denarna enota in sestavina denarnega sistema neke države. Slovenska valuta je bila tolar, 1. januarja 2007 ga je zamenjal evro. V igri monopolija veljajo papirnati papirčki za valuto v igri. Nekateri parki imajo bone, posebne lističe, ki veljajo za plačilno sredstvo za obiskovalce parka. Nekatere države imajo prehodne sisteme, kjer se lahko za storitve plačuje z več različnimi denarnimi enotami. Uradna denarna enota pomeni, da se vse vrednosti preračunajo na določeno denarno enoto in se posluje le s to enoto. Valuta je predvsem izraz, ki nadomesti menjalno trgovino. Adam Smith je definiral menjalno trgovino kot:

Obstaja povpraševanje po različnih stvareh, obe stranki sta enakovredni in svobodni v poslovanju. Posel se zaključi hkratno, izmenjava stvari dviguje vrednost v obe smeri, vrednost ni objektivno ugotovljiva.

Vrednost denarne enote je bila sprva povezana s protivrednostjo neke druge dragocene snovi, zlata, četudi verjetno tudi kake druge rude ali prečiščene kovine. Menjalna trgovina je še vedno ostala način delovanja v mnogih skupnostih, ki so premogle izdelati presežne vrednosti same za sebe.

Za vrednost enote in razmerja med različnimi valutami (tečaj) poskrbijo centralne banke, ki so le rahlo politični organ, predvsem pa gre za dragocene, spoštovanja vredne ekonomiste, ki uravnavajo fiskalno politiko države s prilagajanjem, opozarjanjem in uravnavanjem različnih finančnih mehanizmov, usklajenih tako z ravnanjem ministrstev odgovornih za finance kot tudi z bankami nad katerimi ima centralna banka pristojnost. Centralna banka skrbi za monetarno politiko države, torej za ureditev razmerij med denarno enoto, tujimi valutami, poslovanjem s tujimi valutami, kreditiranje s tujimi valutami. Valuta pa je lahko razširjena tudi širše od prostora same centralne banke, kar zahteva tudi mednarodno sodelovanje. Banka Slovenije je sprva delovala predvsem preko Evropske monetarne unije. Sedaj je guverner član sveta Evropske centralne banke

Valuta se uporablja kot sredstvo izmenjave vrednosti tako na prostoru, kjer velja kot zakonito plačilno sredstvo, kot tudi drugje z uporabo valutnih tečajev. Denar v obliki gotovine je nosilec vrednosti, lahko pa se uporablja tudi različne vrednostne papirje, ki imajo enako uporabnost ob upoštevanju vseh pogojev pri upravljanju z vrednostnimi papirji in ob dolžni skrbnosti.

Valuta je v najzgodnejši obliki bila iz dragih kovin, ki so bile nato potiskane z podobo vladarja. Tak kovan denar ni potreboval imeti protivrednost cene kovine, večina denarja pa se je še vedno obravnavala z protivrednostjo zlata. Uvedba papirnatega denarja je pomenila cenejši prenos vrednosti in lažje poslovanje. Zlato se je tako hranilo v varnem prostoru, papir pa je bil le pravni dokument za dostop do teh zalog.

Zadnja leta se razmišlja o virtualnih denarnih enotah. Virtualne denarne enote so decentralizirane, nimajo svoje lastne monetarne politike, svoje centralne banke. Ker se je število virtualnih denarnih enot povečalo, se razmišlja, ali je možna inflacija, deflacija ali stabilizacija virtualne valute. Največja prednost virtualne valute je decentralizacija hrambe denarja, največja slabost virtualne valute je izpostavljenost lastnika take valute različnim tveganjem. Kovan denar je s podobo vladarja utemeljeval garancijo, saj je vsaka termična predelava kovin lastniku prinašala izgubo, centralna banka pod nadzorom vladarja pa je zagotavljala obstojnost poslovanja ostalim bankam.