Vilajet

Osmansko cesarstvo 1481-1683

Vilajet (turško vilâyet [vilaːˈjet], iz arabskega ولاية, wilāyah - provinca) je bila največja upravna enota poznega Osmanskega cesarstva, uvedena z Zakonom o vilajetih (turško Teşkil-i Vilayet Nizamnamesi), objavljenim 21. januarja 1867.[1] Ustanovitev vilajetov je bila del reform cele osmanske državne uprave, objavljenih v cesarskem odloku (fermanu) leta 1856. Reformo so poskusno uvedli najprej v Donavskem vilajetu, ustanovljenem prav v ta namen leta 1864. Za njegovega guvernerja je bil imenovan vodilni reformist Midhat Paša. Reforma so uvajali postopoma in jo zaključili leta 1884.

Province so se ptred tem imenovale eyâlet. Leta 1868 je bilo v Osmanskem cesarstvu 63 vilajetov. Guverner vilajeta se je imenoval vali, ki je bil lahko paša, beglerbeg, bala, mirimiran, ula eveli, rumbeg, ferik ali vezir. Vilajeti so se delili na manjše upravne enote - sandžake (turško sancak), ki so jih upravljali begi, znani tudi kot sandžakbegi.

Do priključitve k Avstro-Ogrski leta 1908 je bila eden od vilajetov tudi Bosna. Turške province se sedaj imenujejo il.

  1. Birken, Andreas (1976). Die Provinzen des Osmanischen Reiches. Beihefte zum Tübinger Atlas des Vorderen Orients (in German). 13. Reichert. str. 22. ISBN 9783920153568.

Vilajet

Dodaje.pl - Ogłoszenia lokalne