Dauni (starogrško Δαύνιοι, latinizirano: Daúnioi) so bili japiško pleme, v klasični antiki naseljeno v Apuliji v južni Italiji. V regiji sta živeli še dve drugi plemeni: v osrednjem delu Pevketi in v južnem delu Mesapi. Vsa tri plemena so govorila mesapski jezik in do 7. stoletju pr. n. št. razvila vsako svojo arheološko kulturo.
Dauni so živeli v Dauniji, ki se je raztezala od Daunijskih gora na jugovzhodu do polotoka Gargano na severozahodu.[1] Njhovo ozemlje večinoma sovpada s sedanjo pokrajino Foggia in delom pokrajine Barletta-Andria-Trani. Dauni so v severni Dauniji in južnih samnitskih regijah prišli v stik z Oskani in se v severni Dauniji "pooskanili".[2][3][4]