Amiloplast

Amiloplast je tip plastida, organela z dvojno membrano, ki je udeležen v mnoge biološke presnovne poti. Natančneje amiloplaste uvrščamo med levkoplaste, za katere je značilna brezbarvnost, ki je posledica odsotnosti pigmentov.^[1][2] Amiloplaste je mogoče najti v koreninah in drugih založnih tkivih, kjer predstavljajo zalogo in rastlini omogočajo sintezo škroba preko polimerizacije glukoznih monomerov.^[1] Tvorba škroba je tesno povezana s prenašanjem ogljika iz citosola, sam mehanizem tega procesa pa še ni popolnoma raziskan.^[2][3]

Sinteza škroba in njegovo shranjevanje se odvijata tudi v kloroplastih, ki prav tako spadajo med plastide, a je zanje značilna prisotnost zelenih pigmentov (klorofila), udeleženih v procese fotosinteze.^[1] Med amiloplasti in kloroplasti so prisotne številne podobnosti, v določenih pogojih se lahko amiloplasti pretvorijo v kloroplaste, kar je dobro vidno, ko se krompirjeve gomolje izpostavi svetlobi in ti pozelenijo.^[4]

1. ↑ ^{1,0 1,1 1,2} Wise RR, Hoober JK (1. januar 2006). »The Diversity of Plastid Form and Function«. The structure and function of plastids. Zv. 23. str. 3–26. Pridobljeno 28. novembra 2018.
2. ↑ ^{2,0 2,1} Neuhaus HE, Emes MJ (Junij 2000). »Nonphotosynthetic Metabolism in Plastids«. Annual Review of Plant Physiology and Plant Molecular Biology. 51: 111–140. doi:10.1146/annurev.arplant.51.1.111. PMID 15012188.
3. ↑ Naeem M, Tetlow IJ, Emes MJ (Marec 2002). »Starch synthesis in amyloplasts purified from developing potato tubers«. The Plant Journal. 11 (5): 1095–1103. doi:10.1046/j.1365-313x.1997.11051095.x.
4. ↑ Anstis PJ, Northcote DH (1973). »Development of chloroplasts from amyloplasts in potato tuber discs«. New Phytologist. 72 (3): 449–463. doi:10.1111/j.1469-8137.1973.tb04394.x.