Metanol

Metanol

Imena
Sistematično ime metanol[1]
Druga imena hidroksimetan metilni alkohol metil hidrat metilni hidroksid metilol lesni alkohol
Identifikatorji Napaka v predlogi * neznano ime parametra (Predloga:Chembox Identifiers): "PubChem_Ref" (Glej seznam parametrov). To sporočilo se izpiše le v Predogled, ne bo se izpisalo po Objavi spremembe.
Številka CAS	67-56-1
3D model (JSmol)	Interaktivna slika
3DMet	B01170
Beilstein	1098229
ChEBI	CHEBI:17790
ChEMBL	ChEMBL14688
ChemSpider	864
ECHA InfoCard	100.000.599
EC število	200-659-6
Gmelin	449
KEGG	D02309
MeSH	Methanol
PubChem CID	887
RTECS število	PC1400000
UNII	Y4S76JWI15
UN število	1230
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID2021731
InChI InChI=1S/CH4O/c1-2/h2H,1H3 Key: OKKJLVBELUTLKV-UHFFFAOYSA-N InChI=1/CH4O/c1-2/h2H,1H3 Key: OKKJLVBELUTLKV-UHFFFAOYAX
SMILES CO
Lastnosti
Kemijska formula	CH4O
Molska masa	32,04 g·mol−1
Videz	brezbarvna kapljevina
Gostota	0,7918 g/cm3
Tališče	−97,6 °C (−143,7 °F; 175,6 K)
Vrelišče	64,7 °C (148,5 °F; 337,8 K)
log P	-0,69
Parni tlak	13,02 kPa (pri 20 °C)
Kislost (pKa)	15,5[2]
Lomni količnik (nD)	1,33141[3]
Viskoznost	5,9×10−4 Pa s (pri 20 °C)
Dipolni moment	1,69 D
Nevarnosti Napaka v predlogi * neznano ime parametra (Predloga:Chembox Hazards): "Reference; EUIndex; Autoignition" (Glej seznam parametrov). To sporočilo se izpiše le v Predogled, ne bo se izpisalo po Objavi spremembe.
EU klasifikacija (DSD) (zastarelo)	T
R-stavki (zastarelo)	R11, R23/24/25, Predloga:R39/23/24/25
S-stavki (zastarelo)	(S1/2), S7, S16, S36/37, (S45)
NFPA 704 (diamant ognja)	3 1 0
Plamenišče	11–12 °C
Meje eksplozivnosti	36%
Sorodne snovi
Sorodne snovi	metanetiol silanol
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Metanol je spojina s formulo CH₃OH, najenostavnejši alkohol, ki je pri sobnih pogojih lahko hlapna, brezbarvna in vnetljiva kapljevina, s podobno, a nekoliko slajšo aromo kot etanol.^[5]

Spojina nastaja naravno kot stranski produkt anaerobnega metabolizma nekaterih bakterij, zato je v majhnih količinah prisoten v obliki hlapov v ozračju. V preteklosti so ga pridobivali s suho destilacijo lesa, zato je dobil ljudsko ime »lesni alkohol«, danes pa ga industrijsko pridobivajo predvsem z reakcijo ogljikovega oksida in vodika, katalizirano z zmesjo bakra in cinkovega ter aluminijevega oksida:

CO + 2 H₂ → CH₃OH

V prisotnosti kisika oksidira (zgori) v ogljikov dioksid in vodo:

2 CH₃OH + 3 O₂ → 2 CO₂ + 4 H₂O

Največji delež metanola uporabljamo v proizvodnji formaldehida, v manjši meri pa kot gorivo za motorje z notranjim zgorevanjem (neposredno ali pretvorjenega v biodizel), topilo in antifriz.

V človekovih prebavilih se metabolizira v mravljinčno kislino in njene soli, ki so strupene za osrednje živčevje, lahko povzročijo oslepitev ali celo nezavest in smrt. Industrijskemu etanolu za domače potrebe (razkuževanje ipd.) zato proizvajalci dodajajo metanol, da bi preprečili uživanje in se izognili regulacijam za alkoholne pijače. Taki zmesi pravimo denaturirani alkohol.

1. ↑ »Methanol«. The PubChemProject. USA: National Center for Biotechnology Information.
2. ↑ Ballinger, P.; Long, F.A. (1960). »Acid Ionization Constants of Alcohols. II. Acidities of Some Substituted Methanols and Related Compounds«. J. Am. Chem. Soc. 82 (4): 795–798. doi:10.1021/ja01489a008.
3. ↑ Refractive index of Methanol, CH3OH (MeOH) [LIQUIDS] - RefractiveIndex.INFO
4. ↑ »The Emergency Response Safety and Health Database: Systematic Agent: METHANOL«. Centers for Disease Control and Prevention. Pridobljeno 26. avgusta 2009.
5. ↑ National Institute for Occupational Safety and Health (22. avgust 2008). »The Emergency Response Safety and Health Database: Methanol«. Pridobljeno 17. marca 2009.