Mozaik

Mozaik (italijansko mosaico, grško museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov. Pogosto se uporablja v dekorativni umetnosti ali pri oblikovanju notranjosti. Večina mozaikov je izdelana iz majhnih, ravnih, grobih kvadratnih kosov kamna ali stekla različnih barv, znanih kot tesserae (kocke). Nekateri, predvsem talni mozaiki, so narejeni iz majhnih zaobljenih kamnov (prodnikov) in imenovani »prodni mozaiki«.

Mozaiki imajo dolgo zgodovino, začenši v Mezopotamiji v 3. tisočletju pr. n. št. Prodni mozaiki so bili izdelani v Tirintu v Mikenski Grčiji; mozaiki z vzorci in slikami so se razširili v klasičnih obdobjih, tako v antični Grčiji kot v antičnem Rimu. Zgodnjekrščanske bazilike od 4. stoletja dalje so bile okrašene z zidnimi in stropnimi mozaiki. Mozaična umetnost je cvetela v Bizantinskem cesarstvu od 6. do 15. stoletja; to tradicijo je sprejela normanska kraljevina Sicilija v 12. stoletju, Beneška republika pod vplivom vzhoda in med Rusi v Ukrajini. Mozaik je v renesansi padel iz mode, čeprav so umetniki, kot je Rafael, nadaljevali s prakso te stare tehnike. Rimski in bizantinski vplivi so judejske umetnike vodili v dekoracijo sinagog v 5. in 6. stoletju na Bližnjem vzhodu s talnimi mozaiki. Mozaik se je pogosto uporabljal na verskih zgradbah in palačah v zgodnji islamski umetnosti, vključno z prvo veliko islamsko versko zgradbo, Kupolo na skali v Jeruzalemu in mošeja Omajadov v Damasku. Mozaik je izginil iz mode v islamskem svetu po 8. stoletju.

Sodobne mozaike izdelujejo profesionalni umetniki, ulični umetniki in kot priljubljena obrt. Uporabljajo se lahko številni materiali, razen tradicionalnih kamnitih in keramičnih kock, tudi školjke, steklo in biseri.