Stroncij

Stroncij, ₃₈Sr

Stroncij
Izgovarjava	IPA: [stróncij]
Videz	srebrno bela kovina; z rumenkastim odtenkom[1]
Standardna atomska teža Ar, std(Sr)	87,62(1)[2]
Stroncij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson Ca ↑ Sr ↓ Ba rubidij ← stroncij → itrij
Vrstno število (Z)	38
Skupina	skupina 2 (zemljoalkalijske kovine)
Perioda	perioda 5
Blok	blok s
Razporeditev elektronov	[Kr] 5s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	777 °C
Vrelišče	1377 °C
Gostota (blizu s.t.)	2,64 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	2,375 g/cm3
Talilna toplota	7,43 kJ/mol
Izparilna toplota	141 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	26,4 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 523 609 717 866 1.072 1.373
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	+1,[3] +2 (močno bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 0,95
Ionizacijske energije	1.: 549,5 kJ/mol 2.: 1064,2 kJ/mol 3.: 4138 kJ/mol
Atomski polmer	empirično: 215 pm
Kovalentni polmer	195±10 pm
Van der Waalsov polmer	249 pm
Spektralne črte stroncija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​ploskovno centrirana kocka (pck)
Temperaturni raztezek	22,5 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	35,4 W/(m⋅K)
Električna upornost	132 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	paramagnetik
Magnetna susceptibilnost	−92,0·10−6 cm3/mol (298 K)[4]
Youngov modul	15,7 GPa
Strižni modul	6,03 GPa
Poissonovo razmerje	0,28
Mohsova trdota	1,5
Številka CAS	7440-24-6
Zgodovina
Poimenovanje	Strontian, vas na Škotskem, kjer so ga odkrili
Odkritje	William Cruickshank (1787)
Prva izolacija	Humphry Davy (1808)
Najpomembnejši izotopi stroncija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 82Sr sint. 25,36 d ε 82Rb 83Sr sint. 1,35 d ε 83Rb β+ 83Rb γ – 84Sr 0,56% stabilen 85Sr sint. 64,84 d ε 85Rb γ – 86Sr 9,86% stabilen 87Sr 7,00% stabilen 88Sr 82,58% stabilen 89Sr sint. 50,52 d ε 89Rb β− 89Y 90Sr sled 28,90 let β− 90Y
Kategorija: Stroncij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Stróncij je kemični element s simbolom Sr in vrstnim številom 38. Stroncij je mehka srebrnkasto-bela ali rumenkasta kovina, ki je kemijsko zelo reaktivna. Na zraku porumeni, pojavlja pa se v celestinu in stroncijanitu. Sr-90 je prisoten v radioaktivnih odpadkih in ima razpolovno dobo okoli 28 let.

1. ↑ Greenwood and Earnshaw, p. 112
2. ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
3. ↑ Colarusso, P.; Guo, B.; Zhang, K.-Q.; Bernath, P. F. (1996). »High-Resolution Infrared Emission Spectrum of Strontium Monofluoride« (PDF). J. Molecular Spectroscopy. 175 (1): 158. Bibcode:1996JMoSp.175..158C. doi:10.1006/jmsp.1996.0019.
4. ↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.