Back Venus AF Venus (Planet) ALS ዘሃራ AM Venus (planeta) AN Frig (tungol) ANG Venus ANN शुक्र ANP الزهرة Arabic ڤينوس (كوكب) ARY فينوس ARZ
.jpg) Retuširana slika Venere sonde Mariner 10 | |||||||||
| Oznake | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Pridevniki | Venerin | ||||||||
| Značilnosti tira | |||||||||
| Epoha: J2000 | |||||||||
Srednji polmer orbite | 108.208.926 km 0,723 331 99 a.e. | ||||||||
Obseg tira | 680,000,000 km 4,545 a.e. | ||||||||
| Izsrednost | 0,006 773 23 | ||||||||
| 224,700 69 d (0,615 197 0 a) | |||||||||
| 583,92 d | |||||||||
Povp. tirna hitrost | 35,020 km/s | ||||||||
Maks. tirna hitrost | 35,259 km/s | ||||||||
Min. tirna hitrost | 34,784 km/s | ||||||||
| Naklon tira | 3,394 71° (3,86° glede na Sončev ekvator) | ||||||||
| 76,680 69° | |||||||||
| 54,852 29° | |||||||||
| Znani Sateliti | 0 | ||||||||
| Fizikalne značilnosti | |||||||||
Ekvatorialni polmer | 12103,7 km (0,949 Zemljinega) | ||||||||
| 4,60×108 m2 (0,902 Zemljine) | |||||||||
| Prostornina | 9,28×1011 km3 (0,857 Zemljine) | ||||||||
| Masa | 4,8685×1024 kg (0,815 Zemljine) | ||||||||
Srednja gostota | 5,204 g/cm3 | ||||||||
| 8,87 m/s2 (0,904 g) | |||||||||
| 10,36 km/s | |||||||||
Siderska vrtilna doba | −243,0185 d | ||||||||
Hitrost vrtenja na ekvatorju | 6,52 km/h (na ekvatorju) | ||||||||
| 2,64° | |||||||||
Rektascenzija severnega pola | 272,76° (18 h 11 min 2 s) [1] | ||||||||
Deklinacija severnega pola | 67,16° | ||||||||
| Albedo | 0,65 | ||||||||
| |||||||||
| Atmosfera | |||||||||
Površinski tlak | 9,2 MPa | ||||||||
| Sestava |
| ||||||||
.svg){kind=small}
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju. Po Zemljini Luni je drugi najsvetlejši objekt na nočnem nebu, navidezni sij doseže -4,6. Ker je Venera notranji planet, se iz gledišča Zemlje nikoli ne oddalji preveč od Sonca, elongacija doseže največ 47,8°. Venera doseže svojo največjo svetlost malo pred sončnim vzhodom ali malo po sončnem zahodu, zato je včasih imenovana (zvezda) »danica« (»jutranjica«) ali »večernica«. Kadar je vidna, je najsvetlejša točka na nebu in jo znajo nekateri zamenjevati z zvezdo.
Je zemeljski planet, po velikosti in obsegu zelo podoben Zemlji. Zaradi teh podobnosti ga včasih imenujejo Zemljin »sestrski planet«. Je edini planet v osončju, ki se vrti v vzvratno smer. Znanstveniki domnevajo, da je tako zaradi trka z asteroidom v času nastajanja. Planet je pokrit z neprozorno plastjo bleščečih oblakov, zato njegovo površje iz vesolja ni vidno v vidni svetlobi. Venera je bila predmet mnogih vprašanj, dokler planetarna znanost v 20. stoletju ni odkrila nekaj njenih skrivnosti. Venera ima od vseh zemeljskih planetov najgostejšo atmosfero, ki je sestavljena večinoma iz ogljikovega dioksida, zračni tlak na površini pa je 90-krat večji kot na Zemlji.
Venerino površje je bilo podrobneje kartografirano šele v zadnjih 20 letih. Na njem je moč najti dokaze obsežnega ognjeniškega delovanja, nekateri ognjeniki pa so mogoče aktivni še danes. V nasprotju s stalnim gibanjem skorje na Zemlji pa Venera najverjetneje doživlja občasna obdobja premikanja plošč, kjer se skorja hitro podriva v nekaj milijonih let, ločena s stabilnimi obdobji, trajajočimi več sto milijonov let.
Planet se imenuje po rimski boginji ljubezni Veneri. Tudi večina površinskih značilnosti je imenovanih po znamenitih in mitoloških ženskah.